Ormožani se kopajo za ceno ene ali dveh kepic sladoleda
Poletja so vedno bolj vroča, občine v Spodnjem Podravju pa brez posluha, da bi gradile nova javna kopališča. Številni Ptujčani in okoličani obžalujejo, da nimajo javnega mestnega kopališča. Terme Ptuj – nekoč Ptujske toplice – so pred 51 leti gradili z denarjem lokalne skupnosti in samoprispevka ter udarniškim delom.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Skozi desetletja so se razvile v turistično-zdraviliški kompleks. Kot del Kmetijskega kombinata Ptuj je tudi njih po osamosvojitvi doletela privatizacija. Vzporedno z lastninjenjem družbenega premoženja so se rojevale nove občine. Ptujska in njene naslednice so prejele lastniške deleže Term Ptuj, vse po vrsti so jih prodale.
V Spodnjem Podravju ogromno ljudi obžaluje, da mesto Ptuj nima javnega kopališča z dostopnimi cenami vstopnic. Terme Ptuj niso družbene, da bi poslovale neprofitno, se pravi z minimalno ceno vstopnic. So gospodarska družba na trgu in s tržno ceno vstopnic.
V Kidričevem bazen zaprli, v Ormožu zgradili še enega
Edini javni bazen, ki se je v Spodnjem Podravju ohranil, je ormoški. Tudi kidričevskega, ki so ga – enako kot Ptujske toplice – zgradili leta 1975, že desetletja ni. Zanj je skrbel Talum. Po nesoglasjih vodstva družbe z lokalno skupnostjo, ko je šlo za vprašanje sežigalnice, so se v Talumu odločili, da javnega kopališča v Kidričevem več ne bo. Leta 1999 so ga zaprli, uradni razlog pa dotrajanost. Kopališka infrastruktura v Kidričevem je več kot desetletje samevala in propadala, občina interesa za oživitev kopališča ni imela, saj je medtem sledila načrtom o gramoznici Green Lake. Ta sicer še dolgo ne bo postala uradno kopališče, saj služi tudi črpanju gramoza.
Ormožani so imeli edini v regiji srečo, da so zunanje kopališče ohranili, z gradnjo gimnazije pa so v času, ko je občino vodil župan Vili Trofenik, dobili tudi pokriti bazen. Drži, da prihodki kopališč v Ormožu ne pokrivajo odhodkov in da je za zelene številke poslovanja potrebna vsakoletna finančna pomoč občine. Vendar gre občinska subvencija neposredno za ljudi – da imajo v svojem domačem okolju možnost plavanja in osvežitve, in to po zelo dostopni ceni. Dnevna vstopnica za odrasle iz občine Ormož stane tri evre, otroška dva evra. Za kopalce iz drugih občin je cena vstopnice evro dražja. Možen je tudi nakup popoldanskih vstopnic, ki veljajo po 15. uri. Te so še cenejše. Za otroke domačinov je cena evro, za odrasle domačine dva evra. Kopajo se lahko tako rekoč za ceno kepice sladoleda.
Župani brez interesa za javno kopališče
Ostali v regiji te sreče nimajo – da bi se lahko relativno blizu svojega doma v poletni vročini hladili za evro ali dva. Kopanje v Termah Ptuj čez teden stane 20 evrov za odrasle in 14,3 za otroke. Ob koncih tedna so cene celodnevnih vstopnic višje: za odrasle je cena 23, za otroke 16,5 evra. V določenih dneh je možno uveljavljati katerega od popustov, ob torkih lahko bralci našega časopisa na ceno vstopnice uveljavljajo 40-odstotni popust.
Občine v Spodnjem Podravju (ki so svoje deleže v Termah Ptuj prodale) smo že večkrat spraševali, ali so občanom pripravljene subvencionirati vstopnice za ptujske terme. Župani so odgovorili, da ne. Prav tako ne razmišljajo, da bi se katera od občin lotila gradnje kopališča. Predvsem jih skrbijo stroški poslovanja kopališča in morebitnega bremena za občinske proračune. A v luči vse bolj vročih poletij bi verjetno bilo smotrno razmisliti o gradnji bazena v kateri od občin. Konec koncev je tako, da občine gradijo in vzdržujejo številne objekte (gasilske in vaške domove, športne dvorane, večnamenske prostore, tribune, igrišča …), ki tudi niso profitabilne narave in služijo občemu dobremu. Po enakem modelu bi lahko imeli javno kopališče.
Najbolj razočarani, da nimajo občinskega bazena, so na Ptuju. Če bi mesto imelo svoj bazen, bi ga lahko uporabljali tudi plavalci. Ptuj ima dva plavalna kluba, oba uporabljata infrastrukturo Term Ptuj in zanjo plačujeta najemnino. Verjetno bi bilo za občino in klube veliko lažje, če bi imeli lastne površine za vadbo – podobno, kot so to nogometna igrišča, stadioni in športne dvorane. Sicer pa bi javno kopališče lahko za treninge uporabljali tudi drugi športniki, ne samo plavalci, in vsi občani.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
