Nekoč kopališča v vsakem 'tunfu'. Zakaj danes samevajo?
Poletna osvežitev v rekah in jezerih ni omejena le na 49 območij, ki imajo status kopalne vode. Kopamo se lahko povsod, kjer ni izrecno prepovedano. Toda ...
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Območje, kjer pristojni preverjajo kakovost voda, je omejeno na zahodno Slovenijo, Krko in Kolpo.
Zakaj med kopalnimi vodami ni Dravinje?
Seznam kopalnih voda določi vlada s posebno uredbo. Na seznam kopalnih voda je zdaj uvrščenih 21 morskih in 28 kopališč na rekah ter jezerih. Na teh mestih Agencija RS za okolje preverja kakovost vode vsakih 14 dni v času kopalne sezone. To je na morju od začetka junija do sredine septembra, na celinskih vodah pa od sredine junija do konca avgusta.
V odvzetih vzorcih se ugotavlja prisotnost dveh bakterij, ki sta pokazatelja fekalnega onesnaženja. Tako so zaradi onesnaženosti kopalno območje Kolpa Primostek pred leti uvrstili v kategorijo slabe kakovosti, vlada pa je sprejela program ukrepov za dokončanje komunalne infrastrukture, preveritev nelegalnih izpustov in nelegalnih priključkov na kanalizacijo. Verjetno bi bila večja vključitev politike oziroma strožji nadzor dobrodošla tudi na drugih območjih Slovenije, kjer občine same praskajo občinska sredstva za izgradnjo kanalizacije.
»Niti peš ne bi šel več čez Dravinjo«
Primer je občina Videm, kjer z lastnim denarjem gradijo še kanalizacijska sistema v Šturmovcih in Jurovcih, občani pa pogrešajo tudi večji nadzor nad iztoki. »Nekdaj smo se kopali v Dravinji, Polskavi, Studenčnici, danes peš ne bi šel preko Dravinje,« je jasen Šturmovčan Andrej Rožman. Čeprav analize kopenskih voda kažejo, da je kemijsko stanje največjega pritoka Drave dobro, Rožman podatkom ne zaupa, prav tako ne trditvam o delujočih in ustreznih čistilnih napravah od Zreč do Vidma. »Nadzor bi moral biti strožji, pogostejši, nenapovedan.«
Tudi Marinka Vinko se spominja, kako je kot najstnica s številnimi vrstniki s Pobrežja, iz Vidma, Tržca, celo Podlehnika preživljala poletni čas v Dravinji, v t. i. kopališču Hajdiše. »Usedli smo se na gume, se peljali od kopališča do videmskega mostu, nato pa nazaj peš. Takrat je vrvelo otrok, nato pa je v 80. letih zanimanje upadlo, tudi zaradi odprtja ptujskih term,« je povedala in enako kot Rožman dejala, da se ne bi več kopala v reki. »Nekdaj je bila čista, v njej so bile ribe, danes pa vidiš čudo plavajočih stvari.«
Analize vode izvaja Arso, pokazale pa so, da je kemijsko stanje Dravinje s pritoki zadnjih 10 let ocenjeno kot dobro, enako je z ekološkim stanjem, ne preverjajo pa morebitne prisotnosti fekalnih bakterij. Kljub temu Dravinja ni na seznamu kopalnih voda. Slednjega določi vlada na predlog, ki ga poda ministrstvo, pristojno za vode. A z ministrstva odgovarjajo, da doslej niso prejeli pobude za določitev kopalne vode in posledično tudi niso preverjali, ali Dravinja sploh izpolnjuje pogoje za določitev kopalne vode. To pomeni, da se pričakuje veliko število ljudi (vsaj trikrat v kopalni sezoni najmanj 300 kopalcev), da na kopalnem območju ni izpustov odpadnih voda ali da kopanje ne vpliva na lastnosti varovanega območja po predpisih o ohranjanju narave.
Vode, ki nimajo statusa, predstavljajo zdravstveno tveganje
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.