Po poginu več kot 10 ton rib le začetek čiščenja zarasti na jezeru Pristava
Po poginu več kot 10 ton rib na jezeru Pristava blizu Lenarta naj bi vendarle odstranili kar okoli 70 % vegetacije na jezeru, ki je s svojo obilno razraščenostjo poleg vročine in pomanjkanja padavin prispevala h kritičnemu pomanjkanju kisika v jezeru.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ribiči škodo zaradi pogina rib ocenjujejo na do 100.000 evrov. Veliko pa bo stalo tudi obnavljanje populacije rib.
Ribiška družina Pesnica - Lenart je v preteklem tednu tudi s pomočjo družbe VGP Drava in njihovega plovnega bagra nadaljevala vsakodnevno odstranjevanje poginulih rib, ki so bile sicer v veliki meri težko dostopne na območju, ki ga je prerasla gosta vodna vegetacija.
Sredi tedna pa so se na akumulaciji Pristava sestali tudi predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode, Zavoda RS za varstvo narave in izvajalca gospodarske javne službe urejanja voda VGP Drava ter se dogovorili tudi za nadaljevanje odstranjevanja vodne vegetacije že v tem tednu.
Na direkciji ob tem poudarjajo, da so sicer odločitev o izvedbi ukrepov za zmanjšanje obsega goste vodne vegetacije, predvsem vodnega oreška, sprejeli že pred poginom rib. V začetku avgusta je tako koncesionar že izvedel odstranitev v manjšem obsegu. Odstranjevanje v večjem obsegu pa je zahtevnejše predvsem zaradi prepletenosti goste podvodne vegetacije. »Zato je bilo treba način nadaljnje izvedbe podrobneje uskladiti z Zavodom RS za varstvo narave.« Finančna sredstva za izvedbo predvidenih del na Pristavi sicer naj ne bi bila ovira. Tovrstnega čiščenja pa direkcija letos še ni izvajala na drugih akumulacijah.
Direkcija: »Za dogajanje ni kriv zgolj vodni orešek
Na direkciji sicer pojasnjujejo, da na akumulaciji Pristava ne gre zgolj za razrast vodnega oreška, ki je najbolj opazen na vodni gladini. Na večjem delu akumulacije je namreč prisotna tudi že omenjena gosta podvodna vegetacija, predvsem rogolist. »Vodni orešek je uvrščen na rdeči seznam, ni pa zavarovana rastlinska vrsta. Po pojasnilih predstavnikov Zavoda RS za varstvo narave ima lahko njegova prisotnost tudi pozitivne učinke na stanje voda: s senčenjem zmanjšuje pregrevanje vode, porablja v vodi prisotna hranila in s tem omejuje razrast alg in cianobakterij ter predstavlja skrivališče za ribe.« Vodni orešek pa je prisoten tudi na več drugih akumulacijah, kjer do pogina rib ni prišlo. Dogajanja na Pristavi zato po njihovi presoji ni mogoče povezovati zgolj s prisotnostjo vodnega oreška.
V letošnjem poletju se je namreč pojavilo več medsebojno povezanih neugodnih dejavnikov, ki so vplivali na razmere v vodnem telesu. »Ob visokih temperaturah vode, zmanjšanem dotoku sveže vode in veliki količini rastlinske biomase se lahko kisikove razmere pomembno poslabšajo. Dodaten vpliv ima razgradnja odmrle rastlinske biomase, pri kateri se porablja raztopljeni kisik. Po ugotovitvah strokovnih služb je med dejavniki, ki lahko vplivajo na razmere v akumulaciji, tudi obremenjenost vode s hranili.«
»Vse to je res,« odgovarja podpredsednik Ribiške družine Pesnica – Lenart Danijel Fras, a je sam vendarle še vedno prepričan prav o ključnem vplivu vodnega oreška na dogajanje v jezeru. »Tudi na ostalih jezerih je namreč slika podobna glede razmer, tudi hranil, a težav ni.«
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
