Štajerski tednik

Zahtevali so spremembo obračuna omrežnine, saj da ni kmetijske kulture, ki bi zmogla pokriti 18.000 evrov stroška za namakanje. Toda iz agencije za energijo odgovarjajo, da izjem za posameznike ne načrtujejo, imetnikom namakalnih sistemov svetujejo prilagoditev priključne moči.

Namakanje kmetijskih površin je eden najpomembnejših ukrepov prilagajanja kmetijstva na klimatske spremembe, poudarja specialist za namakanje na ptujskem zavodu Marko Černe ter dodaja, da je namakanje kljub pomislekom kmetov in javnosti ekonomsko upravičeno. Seveda ne v okviru obstoječih stroškov omrežnin.

V Sloveniji namakalni sistemi delujejo na območju 4.500 ha, od tega jih je več kot polovica v Podravju, predvsem na območju občin Gorišnica in Ormož. "Potencial za namakalne sisteme je zelo širok glede na razpoložljivost vodnega vira in kmetijske površine. V občinah Kidričevo, Starše, Hajdina, Markovci je skupno v pripravi približno 2.000 ha površin za namakanje."

Vendar volja občinskih veljakov in kmetov je tudi ob 100 % državnem financiranju namakalnih sistemov povsem usahnila. "Prenova sistema obračunavanja omrežnim je imela vpliv na potek načrtovanja, dokler nismo določenih stvari razčistili in prilagodili. Imamo predimenzionirane namakalne sisteme, kar pomeni, da je bila priključna moč ponekod previsoka, slednja pa bistveno vpliva na višino omrežnine in posledično na strošek namakalne vode. S prilagoditvijo sistema za namakanje in z znižanjem priključne moči, kar je možnost, se zniža omrežnina in se znižajo stroški namakanja," je dejal Marko Černe.

Enako je odgovorila Mojca Španring, vodja sektorja za omrežne dejavnosti na Agenciji za energijo. "Od upravljavcev sistemov smo prejeli račune in ugotovili, zakaj je prišlo do povišanja. Ni se povišala zgolj omrežnina, temveč tudi prispevek za obnovljive vire energije, ki je obračunan glede na priključno moč. Ugotovljeno je bilo, da imajo namakalni sistemi zelo visoke priključne moči, od katere se določa minimalna moč, ki je osnova za obračunavanje omrežnine. Upravljavci naj razmislijo, ali potrebujejo takšne priključne moči, sicer naj si jih znižajo."

Župan občine Gorišnica Borut Kolar, ki je opozoril na nerazumljivo visoke stroške omrežnine in drugih prispevkov za namakalne sisteme, pravi, da občina išče rešitve, kako stroške znižati. Poudaril je tudi, da bo treba pretehtati vse posledice morebitnega znižanja priključne moči. »Obstaja bojazen, da če bomo v neki točki znižali priključno moč, da takšne količine ne bomo mogli zakupiti nazaj, ko in če bi želeli razširiti sistem. Zadeva je kompleksna bolj, kot se morda zdi na prvi pogled,« je opozoril župan.

https://trafika24.si/revija/stajerski-tednik