Lovska družina Središče ob Dravi

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Vse bolj postajamo naravovarstveniki, puške pridejo na vrsto na koncu, po tisočih urah prostovoljnega dela,« ob 80-letnici delovanja pravijo v Lovski družini Središče ob Dravi.

Kronika

Prejela obvestilo o paketu z odkupnino skoraj 30.000 evrov!

Lovišče družine je po besedah člana Jurija Dokše posebno predvsem zaradi svoje raznolikosti. Na eni strani ga določata Drava in njeni rokavi, na drugi strnjeni gozdovi in polja. Prav ta preplet omogoča dokaj bogat živalski svet. Osem desetletij njihovega delovanja pa je bilo precej pestrih, saj se je narava hitro spreminjala. Podnebne razmere, človekovi posegi in vse manj spoštljiv odnos do okolja so imeli vpliv na prostoživeče živali. Srnjadi je bilo ob nastanku družine malo. »Uplenili smo le po eno srno letno,« pravi Dokša. Danes pa jih je po načrtu treba iz lovišča odvzeti več kot sto letno. Močno se je povečalo tudi število divjih prašičev, medtem ko je bila mala divjad, kot so jerebice, prepelice, fazani in zajci, pod pritiskom intenzivnega kmetijstva, agrokemičnih ukrepov, odstranjevanja mejic in pojava monokultur. Jerebica je z njihovih lovišč praktično izginila.

Prav pri ohranjanju male divjadi so se še posebej izkazali središki lovci. Že v začetku sedemdesetih let so vsa privarčevana sredstva vlagali v nakup zapuščenih njiv ali manjvrednih zemljišč, ki so jih preurejali v remize. »Tja smo zasadili plodonosno drevje in grmovje in tako ustvarili naravne pogoje za malo divjad. Tako smo tudi ohranili njeno zadostno številčnost,« je pojasnil Dokša. Leta 1988 so začeli tudi vzgajati fazane.

Novice

V Ormožu prihodnje leto v sanacijo mostu. Kdaj pa je predviden novi?

Hkrati pa se v lovišču pojavljajo tudi druge vrste. Šakal se je razširil na to območje. Veseli jih, da se je v Dravi stalno naselila vidra, ki sicer živi samo v čistih vodah. Po približno pol stoletja se je v lovišču znova pojavila tudi divja mačka. Zelo se je razširil bober. Redno iz Madžarske k njim zahaja tudi jelenjad.

V Lovski družini Središče ob Dravi za svoj uradni začetek štejejo leto 1946, ko je takratni ptujski okraj izdal odločbo, s katero je družina dobila pravico gospodariti z loviščem v Središču. Na območju današnje občine Središče ob Dravi sta sicer sprva delovali dve lovski družini – Središče in Obrež. Prva je gospodarila na približno 1.300 hektarjih, druga na 1.900 hektarjih. Leta 1951 sta se združili.

Politika

Vlada odločila o usodi azilnih domov na Obrežju in v Središču ob Dravi

Skozi bogato zgodovino pa se je nabralo tudi precej anekdot. Ena bolj nenavadnih sega v devetdeseta leta, ko je s središke farme pobegnil bik. Več kot mesec in pol je preživel v gozdu, preden so ga lovci vendarle ujeli. »To je naš največji oziroma najtežji plen,« je šaljivo dodal Dokša.

Novice

Dolgo so čakali na priložnost, zdaj hitijo z obnovo propadajoče stavbe

Ob 50-letnici je družina štela 42 članov, danes jih je le 26. Mladi se za lovstvo odločajo redkeje, del razlogov pa Dokša vidi tudi v kritikah zaradi neprimernih ravnanj posameznikov. »Upam samo, da se bomo iz tega nekaj naučili in se strogo držali našega etičnega kodeksa, ki smo ga vsi lovci podpisali,« pravi.