Hrvati kupujejo mleko za 50 centov, Slovenci za en evro
Nekoč smo Slovenci na dopust na Hrvaško hodili s polnimi prtljažniki hrane in pijače. Razlog je bil preprost: precejšnje razlike v cenah. Danes se razmere spreminjajo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Nekatere osnovne življenjske potrebščine so (tudi zaradi državne regulacije) bistveno cenejše kot pri nas. Zakaj je najcenejše mleko (dostopno v večini trgovin) 0,50 evra, medtem ko ga pri nas pod 0,80 evra na liter zelo težko najdemo? Podobno velja tudi za cene mesa, ki so pri sosedih praviloma krepko nižje.
Razlike v cenah so seveda odvisne od trgovca, kraja (na otokih so višje) in turistične sezone, primerjava trenutnih cen pa jasno kaže, da so na Hrvaškem nekatera osnovna živila cenovno precej dostopnejša, še več, v mnogih primerih celo cenejša kot pri nas.
Hrvaška omejila cene stotih izdelkov
Kot je razvidno iz katalogov različnih trgovcev, je v minulem tednu liter mleka možno kupiti za 0,50 evra. V Sloveniji je najcenejše mleko v akciji stalo natanko 50 odstotkov več, in sicer 0,75 evra, redne cene so okrog enega evra. To precej nazorno kaže, kakšni so učinki državnega omejevanja cen osnovnih življenjskih potrebščin. Razlog za to je bila visoka inflacija in rast cen hrane. Cen za izbrane izdelke, k jih je določila vlada, trgovci ne smejo preseči.
V kategoriji živil, za katere državniki omejujejo cene, so mleko, sončnično olje, sladkor, moka, jajca, nekatere vrste mesa, otroška hrana, sadje in zelenjava, higienski izdelki in nekatere gospodinjske potrebščine. Določena je najvišja dovoljena maloprodajna cena. Nadzor cen so lani s 70 artiklov razširili na 100 artiklov. Na Hrvaškem sicer opozarjajo, da na drugi strani rastejo cene nekaterih drugih izdelkov, ki so izven košarice. Na letni ravni so se hrana, pijača in tobak podražili za 3,9 odstotka, tudi pri njih je inflacija visoka.
Zakaj takšne razlike v ceni mleka?
Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZ Ptuj, pravi, da so cene na trgovskih policah v največji meri odvisne od marž trgovcev in ne toliko same odkupne cene mleka. Prepričan je, da je osnovni razlog višjih cen v slovenskih trgovinah marža trgovcev, v nobenem primeru ne boljše plačilo kmetom
»Žal so cene surovega mleka trenutno na slovenskem trgu vsaj 20 % nižje kot na hrvaškem – se pravi cena surovega mleka ne more biti vzrok. Dejstvo je tudi, da hrvaška prireja mleka zagotavlja samo okrog 40 % mleka za potrebe Hrvaške, vse ostalo pa pride iz uvoza. Zelo verjetno gre za kako mleko iz tujine, ki je pred potekom roka trajanja in se ga je proizvajalec želel znebiti in ga je odprodal po kaki zelo znižani ceni,« pa pravi Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj.
Pogosto cenejše tudi meso
Kar se tiče razlik v cenah mesa, ki so prav tako v večini primerov na Hrvaškem nižje, naj bi prav tako šlo za trgovske manevre: »Ko je meso v skladiščih sproščeno, cena zaniha, uvozniki le čakajo take priložnosti, tu se ustvarjajo ekstra profiti. Ko se cena dvigne v trgovini, se žal za kmeta ne spremeni nič, ne dobi nič boljšega plačila.«
Več v 20. številki Štajerskega tednika
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
