Mladi potrebujejo nekoga, ki jih sliši
25-letna Nika Klemenčič je bodoča psihologinja. Na Ptuju jo lahko srečate v mladinskem centru, kjer izvaja brezplačni program psihološke pomoči mladim.
Individualna svetovanja potekajo v okviru projekta Insta po#moč, namenjena so mladim med 12. in 29. letom starosti. Program je zastavljen s ciljem podpore in spodbujanja mladih k aktivnemu delovanju ter iskanju pomoči v duševni stiski.
»Svetovancem na začetku pojasnimo, da to ni psihoterapija, pač pa kratkoročno svetovanje. Predvidenih je nekje pet srečanj. Te meje se poskušam držati, sicer že preidemo na terapijo, česar mi ne izvajamo. Na svetovanje prihaja zelo heterogena množica mladostnikov. Največ je srednješolcev, nekaj študentov in še starejših. Zgodnja meja je 29 let. Kar se tiče težav, o katerih govorijo, so področja zelo različna. Včasih se me njihove zgodbe precej dotaknejo, kar obravnavamo v programu supervizorstva, ko se o primerih pogovorimo s kliničnim psihologom. Vedno nam je na voljo, je naša varovalna mreža,« je pojasnila Nika.
Zelo pomembni odnosi, podpora in navezanost v družini
»Pri mladih na svetovanjih morda najbolj izstopajo šola in izzivi pri učenju. So tudi vprašanja, kako se izogniti prevelikemu perfekcionizmu, prav tako prihajajo mladi z različnimi čustvenimi stiskami. Moja opažanja so, da se ljudje velikokrat lovimo v začaranem krogu odnosov, družinski konteksti znajo biti težavni, iz njih pa izhajajo različne stiske. Odnosi, podpora in navezanost v družini so zelo pomembni in v precejšnji meri determinira način spoprijemanja s težavami in stiskami, odpornost. Družina je osnova za trenutne in kasnejše odnose. So tudi primeri čustvenih stisk pri mladih, ko se jim zdi, da jih nihče ne sliši ali se ne potrudi, da bi jih razumel (čeprav objektivno gledano ni nujno, da je tako).
Z opisano situacijo se je kar nekaj mladostnikov obrnilo na Insta po#moč. Jaz sem tam, jih poslušam, svetujem. Gre za zaupne pogovore. Ko smo se srečali s primeri resnejših duševnih stisk in motenj, ki presegajo naš program, smo jih napotili na ustrezno institucijo. Tudi za svetovanje o zasvojenosti nismo pravi naslov. Vrat nikomur ne zapiramo, imamo pa jasno mejo, do kod sega psihološko svetovanje. Če so težave izven te meje, poskušamo pomagati z nasvetom ter spodbuditi, da mladi poiščejo pomoč na pravem naslovu.«
Včasih je dovolj otroka imeti samo »na oki«
Več v 17. številki Štajerskega tednika
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.