Arhiv Štajerskega Tednika

Ker gre za občutljivo temo, ki z lahkoto zdrsne v moraliziranje in diskriminacijo zaradi drugačne spolne usmerjenosti od »družbeno sprejemljive«, na Zavodu že v oklepaju ob zapisu, da moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi, ne smejo dati krvi, dodajajo, da je takšno stališče transfuzijske stroke. Temelji na sprejetem merilu v EU, ki določa, da se za dajanje krvi trajno odklonijo osebe, ki so zaradi svojega spolnega vedenja izpostavljene večjemu tveganju obolevanja za hudimi nalezljivimi boleznimi, ki se prenašajo s krvjo, kot je npr. virus HIV.

Glede očitka, da je takšno merilo za izbor krvodajalcev diskriminatorno, dodajajo, da je Slovenija podpisnica Resolucije o odgovornosti krvodajalcev, ki določa, da imajo pravice prejemnikov krvi prednost pred pripravljenostjo oz. željo posameznikov darovati kri.

Tudi heteroseksualni niso vedno po »reglcih«

Za zagotavljanje varne transfuzije krvi je treba pred darovanjem krvi izpolniti tudi vprašalnik. »Potencialni krvodajalec ga mora izpolniti vsakič znova, na podlagi zbranih podatkov pa spoznamo njegove pretekle bolezni, sedanje zdravje in način življenja. Podatke zbiramo zaradi obstoja tveganj prenosa okužb, in to kljub laboratorijskim preiskavam, in zaradi tveganja prenosa okužb z nekaterimi povzročitelji, katerih prisotnosti ne testiramo.«

Ker je vsa darovana kri, preden je uporabljena, laboratorijsko pregledana, se pojavlja vprašanje, zakaj torej sploh ločevanje ljudi po njihovi spolni usmerjenosti. Ne nazadnje imajo tvegane spolne odnose tudi mnogi heteroseksualni pari, oboji pa znajo zatajiti resnico o svojem življenjskem slogu, zlasti kadar ta ni po »reglcih« družbe, v kateri živimo. Torej se dogaja, da na Zavodu z vprašalnikom ne dobijo pravih podatkov, saj na osnovi videza in zapisanega ne morejo oceniti, kdo je denimo gej ali prostitutka.

Preberite več v Štajerskem Tedniku