ČG

Strokovnjaki so analizirali dosedanjo pot države, razpravljali o ključnih izzivih in skušali odgovoriti na vprašanje, kje danes Slovenija kot država je. Cilj je bil kritični pretres in ocena stanja, zlasti pa soočiti izzive, s katerimi se danes soočata tako Slovenija kot EU.

„Z današnje perspektive je moč podati kritično distanco do interpretacije slovenske tranzicije kot enoznačne zgodbe o uspehu. Jasno je, da se nobena od prevladujočih tez izpred 30 let in več ni uresničila. Torej, po eni strani Slovenija danes ni 'druga Švica', prav tako osamosvojitev ni pomenila gospodarskega kolapsa. 'Druga Švica' je bila v prvi vrsti le politična floskula, kaj več ne. Ključna prednost Slovenije ni bila v političnem prelomu leta 1991, temveč zlasti v predhodni dediščini. Žal pa smo te prednosti, tudi v primerjavi z drugimi nam primerljivimi tranzicijskimi državami, zapravili,“ je poudaril Aleksander Lorenčič.

Kronika

Revščina v Podravju: Ljudje zaprosili za hrano čez praznike

Po besedah profesorja Boža Repeta „največ nismo zavozili v začetku – zavozili smo v načinu, kako smo upravljali uspeh“. Namesto da bi družbeno lastnino uporabili kot razvojni kapital, smo jo pogosto razprodali ali razpršili brez jasnega cilja. „Hkrati se je vzpostavil model selektivnega liberalizma: trg brez močnih institucij in država brez razvojne funkcije. Posledica je stagnacija v ključnih podsistemih: zdravstvu, stanovanjski politiki, infrastrukturi. Dodaten problem je politični sistem, ki se je razvil v strankokracijo, kjer prevladuje logika delitve vpliva in virov. Izhod, če je sploh možen, ne bo trenuten, morda šele z novo generacijo,“ je napoved, ki v tem trenutku ne vliva prav veliko optimizma.

Politika

Klasinc: "Šlamastika na občinski upravi je neverjetna!"

Politična zrelost in dolgoročnost – ključ izhoda iz krize

Ključna ugotovitev je, da izhod ni v eni reformi, ampak v spremembi razvojnega modela. „Nujna je depolitizacija državne uprave, saj brez strokovne in stabilne administracije ni mogoče izvajati resnih politik. Hkrati je treba omejiti strankokracijo, ki državo pogosto reducira na prostor delitve interesov. Pomembno je preseči ideološke delitve, ki blokirajo razvojne projekte. Brez minimalnega soglasja o tem, kam želimo kot država, bodo tudi najboljše ideje ostale na papirju. Izhod torej obstaja, zahteva pa politično zrelost in dolgoročnost, ki ju trenutno ni,“ so ključni izzivi, ki čakajo Slovenijo.

Gospodarstvo

Parkiranje "po ptujsko": domačini 80 centov na uro, turisti en evro na dan!

Dogodek ob 35-letnici je nagovoril vse generacije, tudi mlade, ki imajo ključno vlogo, vendar ne kot “rešitelji”, temveč kot nosilci drugačnega pogleda. Mladi lahko prispevajo k preseganju ideoloških delitev, saj so manj obremenjeni s preteklostjo," je bilo še poudarjeno v razpravah sodelujočih na panelih.