Arhiv Štajerskega Tednika

Po besedah biologinje Andreje Kofol Seliger iz Nacionalnega laboratorija za okolje, zdravje in hrano (NLZOH), naj bi v Evropi imelo 35 % populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. V preteklih letih se je povečevala predvsem pojavnost (incidenca) astme in alergijskega rinitisa, sedanje raziskave pa so potrdile povečanje prehranskih alergij.

Med najpogostejše oblike alergij spada alergija na cvetni prah različnih vrst rastlin. „Bolniki imajo največkrat težave z zgornjimi dihali zaradi alergijskega rinitisa, to je alergijsko vnetje nosne sluznice, ki se mu pogosto pridruži še alergijsko vnetje očesnih veznic in obnosnih sinusov. Najpogosteje zbolevajo mladi med 15. in 25. letom starosti. Pri otrocih se najprej v alergijskem pohodu pojavi prehranska alergija, lahko že v prvih mesecih življenja, pri otrocih v predšolski dobi rinitis navadno nastopi kasneje,“ pojasni sogovornica iz NLZOH. Ta alergijska bolezen, poznana tudi pod imenom seneni nahod, ima praktično enake simptome kot prehlad. Povzroča namreč nahod, nadraženost in zaprtost nosu, oči postanejo občutljive, pogosto solzijo in natekajo, pojavlja se tudi vneto grlo in hripavost, kašelj, blaga bolečina in razdraženost. Poleg teh običajnih simptomov se lahko pojavijo tudi glavobol, kožne težave, prebavne motnje, oteženo dihanje in razdražljivost.

Alergije na cvetni prah pa še zdaleč niso le nedolžno kihanje in smrkanje.

Najbolj je alergen cvetni prah breze in trav

Posebna pozornost potrebna tudi na morju

Odločilna sta vreme in podnebje

Ob alergiji na brezo ali lesko še alergija na hrano?

Kakšna je pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v tem mesecu

Stopnje alergenosti posameznih vrst cvetnega prahu

Alergije so povezane s spremembami življenjskega sloga in okolja

Preberite več v Štajerskem Tedniku