MP

Bob in grah sta stročnici, ki ju sejemo spomladi čim prej. Obe stročnici kalita veliko raje v hladni zemlji. Predvsem pa cvetita in se oplodita veliko bolje, dokler je dan kratek in so noči še hladne. Ko se dan podaljša, je cvetov veliko manj, pojavijo pa se uši na bobu in pepelasta plesen, pa tudi pršice na grahu. Zato je nujno, da obe dobro znani stročnici posejete čim prej, vsaj do konca marca. Pred setvijo seme čez noč namočite v toplo vodo ali še bolje kamilični čaj. Sama boba ne bi več sejala, saj vam rezultat ne bo všeč. Grah pa še lahko posejete, a ne visokih sort.

Fižol je pri nas najbolj pogosto med stročnicami

Fižol je najbolj priljubljen in ga imajo radi povsod po Sloveniji. Fižol je tako priljubljen, da najdemo v Sloveniji dednino, ki je lastna samo nam, čeprav še zdaleč ne izvira iz naših krajev. Toliko različnih sort in tipov fižola so gojili naši predniki. Žal se je v naša srca veliko bolje zasidral visok fižol, ki pa na manjših vrtovih težko najde svoje mesto. Nizkega Slovenci nimamo najraje. A vedite, da nekatere nizke sorte stročjega fižola dajo izredno okusne, mehke stroke brez niti. Zato kar pogumno posezite po njih.

Za fižol velja enako kakor za vse ostale stročnice, zahteva rahlo, vlažno in toplo zemljo. Ne sejemo ga, preden se zemlja ne ogreje vsaj na 15 oC. Sama ga ne bi nikoli, ne glede na vreme, sejala pred 1. majem. Za zgodnost lahko poskrbite s setvijo sadik, v lončke ga sejemo zdaj. S setvijo visokega fižola pa ni smiselno hiteti, saj začne cveteti, odvisno sicer od genetike, ampak šele, ko se dan začne krajšati. Zgodnje setve prinašajo samo številne težave. Če sejemo nekje po 15. maju, je dovolj toplo, da se to zgodi hitro in takrat nima več nežnega okusa. Zato ga zajci in srne pustijo na miru.

Visoki fižol sejemo na opore, kakršne koli že vam najbolj odgovarjajo, lahko je to tudi mreža za kumare. Nizek fižol pa sejte v vrste, ne v kupčke. Vrste naj bodo vsaj 30 cm in več narazen, ko zraste 20 cm, ga ogrnite. Stročje pobirajte čim bolj sproti, potem bo dolgo cvetel in rodil.

MP

Leča, čičerika in dolga vigna so vrtnine za sonce in vročino

Ker pa imamo zadnjih 10 let velikokrat opravka s hudimi vročinskimi vali, ki jih fižola ne prenaša dobro, sem vesela, da se je na našem trgu že pred leti znašlo tudi seme toploljubnih stročnic. Seme leče in čičerike je na našem trgu že skoraj dvajset let, seme dolge vigne pa bi lahko rekla neuradno še dalje, uradno pa nekoliko krajši čas. Ker se je že v časih neke druge, skoraj pozabljene države prodajal pri nas t. i. kilometrski fižol, to je bila v resnici dolga vigna. Nekateri imajo to seme doma še od takrat, druge je navdušila sedaj. Nekaterim pa ni všeč.

Stročnice imajo globoke, močne korenine, na katerih se skoraj vedno naselijo tudi posebne bakterije, ki živijo z njimi v prav posebnem sožitju. Žal bo moralo preteči nekaj let, da se bodo te bakterije pojavile pri nas tudi na teh vrtninah, saj so v naši zemlji novost. Vendar globok, razvejan koreninski sistem teh rastlin tudi brez njih zemljo rahlja, spodbuja druge mikroorganizme k delu, zato ostaja zemlja za stročnicami rahla, primerna za mnoge vrtnine. Vendar imajo tudi stročnice zato svoje zahteve. Zanje moramo zemljo dobro pripraviti, predvsem pa preprečiti zastajanje vode. Tudi med vegetacijo zahtevajo redno okopavanje (rahljanje tal) in so hvaležne tudi, če jih osujemo. Vse tri omenjene stročnice niso občutljive na sušo, ne marajo pa veliko dežja. Zato namakanje ni nujno potrebno, razen če jih sadimo v rastlinjak.

Popestrijo kolobar v rastlinjaku

Ravno njihova želja po soncu in vročini pa je njihova dodatna prednost. Lahko nam zelo uspešno popestrijo kolobar v rastlinjaku. Rastlinjak nam uspešno podaljša sezono v jeseni in nam tudi zelo zgodaj spomladi zagotovi veliko domače zelenjave. Vendar nastanejo težave, kaj bi vanj sadili poleti. Seveda je tu paradižnik, a tudi z njim moramo kolobariti. Tukaj pa ima veliko vlogo lahko dolga vigna, pa tudi leča in čičerika za tiste, ki ju imajo res radi. Te stročnice so najuspešnejše v enakih pogojih kakor paradižnik in jih res lahko posadimo tudi v rastlinjak. Ne gnojimo, samo prerahljamo zemljo za njihovo setev ali sajenje sadik. Korenine pa morajo biti na hladnem, zato tla okoli rastlin zastremo s slamo ali pokošeno travo. Seveda je v rastlinjaku namakanje potrebno, saj v njem naravnega dežja ni, vendar so to rastline, ki ne potrebujejo velike količine vode. Ko pa namakamo, je treba zemljo namočiti v globino. Če opazimo, da se tla pod zastirko vseeno zbijejo, zastirko samo odmaknemo, prerahljamo tla in jih ponovno prekrijemo. Tako bomo poleti tudi v rastlinjaku pridelali okusne stročnice.

Pridelovanje na vrtu

Za pridelovanje slovenskih stročnic gnojenje ni potrebno, saj je v naših tleh že veliko njihovih prijateljskih bakterij, ki bodo poskrbele za njihovo prehrano. Te nove stročnice pa pri nas še nimajo svojih prijateljic. Zato tla vendarle obogatimo s kompostom. Namesto komposta lahko uporabimo kupljena organska gnojila, ki jih uporabimo v manjših odmerkih, kot je priporočeno. Stročnic pa nikoli ne gnojimo z gnojem. Po setvi je treba samo še tla vzdrževati rahla, svetujem pa tudi osipavanje rastlin, ko dosežejo ustrezno višino, in seveda sprotno pobiranje pridelka. Ko je pridelek pospravljen, rastlin ne izpulimo, samo porežemo jih.