© 2026 Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 4 min.

Miša Pušenjak: Zakaj bi sadili trajnice na zelenjavnem vrtu


Miša Pušenjak
Miša Pušenjak
11. 5. 2026, 11.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Čeprav med vrtninami ni veliko trajnic, pa jih nekaj le je. Mnogim predstavljajo preveč težav, pa se nekako ne odločijo, da bi jih sadili.

Drobnjak in jagode
Miša Pušenjak
Drobnjak ali česen posadimo med jagode.

Res zahtevajo nekaj več razmišljanja in načrtovanja pred sajenjem, potem pa so po večini enostavnejše za pridelovanje kakor enoletne zelenjadnice. V bistvu je z njimi delo samo zdaj, ko jih posadimo, okopljemo, zastremo tla okoli njih in v jeseni, ko jih pripravimo na zimsko spanje. Odrasle trajnice celo namakanja običajno ne potrebujejo. Prvo leto po sajenju pa moramo poskrbeti, da so tudi z vodo primerno oskrbljene.

Zakaj bi sadili trajnice?

Najprej si poglejmo, katere rastline ostanejo na vrtu dalj časa. Poznamo dvoletne vrtnine, ki jih običajno uživamo v prvem letu po setvi, sajenju, prezimijo in drugo leto zacvetijo. Čeprav vam nekatere spletne strani te rastline omenjajo kot trajnice, to seveda niso. Po cvetenju naredijo seme in potem končajo svoje življenje, nadaljujejo pa ga rastline, ki vzkalijo iz njihovega semena. To so v bistvu vse korenovke in gomoljnice, pa tudi lukovke. Poznamo tudi prezimne sorte radiča in seveda ohrovte. A teh rastlin ne smemo mešati s trajnicami.

Trajnice so zelnate rastline, ki jih lahko pridelujemo iz semena ali iz potaknjencev, na istem mestu pa so več let ali celo trajno. Zato med trajnice ne štejemo grmovnic in dreves. Veliko trajnic je seveda med okrasnimi rastlinami, tudi med zelišči, nekaj pa jih le najdemo med vrtninami. Poglejmo si, kaj moramo jeseni in pozimi narediti, da bodo res ostale trajnice za veliko let.

Špargelj

Preberite še

Mnogi to rastlino imenujejo tudi beluš. A to izvira iz starega načina pridelovanja, ko smo špargelj spomladi res osipali z zemljo, potem pa mlade, sklenjene poganjke pobirali iz zemlje. Zato so bili obeljeni, beluši. Danes tega ne delamo več, režemo zelene poganjke, ki so bolj aromatični, res pa nekoliko bolj žilavi in moramo biti pri pripravi hrane bolj natančni.

Špargelj sadimo skoraj vedno nekje v aprilu, ko se zemlja ogreje na 10 oC in več. Nič pa ni narobe, če bi ga sadili nekje v začetku oktobra. Rastline, ki ste jih sadili spomladi, do konca vegetacije, dokler so zeleni deli že zeleni, namakajte. Enoletni resnično potrebujejo vodo, starejši pa jo v globinah najdejo tudi sami.

Miša3.JPG
MP
Sadika šparglja je v bistvu koreninski sistem.

Ko začne listje rumeneti, oz. postane popolnoma rumeno, pa celotni nadzemni del porežite in odstranite z rastišča. Včasih sem govorila, da ga kar pustite kot zaščito na tleh, a zdaj se je že preveč razmnožila tako špargljeva muha kakor špargljev hrošč, v bistvu gre za dva organizma, lisasta in pikčasta beluševka. Obe prezimita v ostankih šparglja, zato jih je treba odstranjevati. Težavo pozimi predstavlja tudi voluhar, ki ima špargljeve korenine zelo rad. Zato tam, kjer ima rove, prekopljite, da jih uničite, vanje naložite čim več bezgovih listov in poganjkov, ki mu smrdijo. Pogosto pa je smiselno tudi pozimi nastavljati pasti.

Špargelj pozimi in potem spomladi pogosto napadejo tudi koreninske bolezni. Žal so se v zadnjih letih, tudi s sadikami iz tujine, precej razširile tudi pri nas. Ko je zima že tik pred vrati, pa na rastišče nasujemo dobro preperel kompost. Kar 20 cm na debelo ga nasujemo. Nekje v februarju pa je smiselno na rastišče, torej tam, kjer bodo prihajali na svetlo poganjki, nasuti nekaj zemlje. A to zemljo kasneje razgrabljamo, korenine morajo biti tik pod površino, drugače špargelj porablja veliko energije za to, da se dvigne tja. To je vse, kar naredimo v nasadu šparglja.

Rabarbara

Je trajna, izredno mogočna rastlina. Nima rada sosedov, zato ji določimo dovolj velik prostor.

Rabarbara je zelo občutljiva na zastajanje vode v tleh. Če smo izbrali primeren prostor, prezimi povsem brez naše pomoči. Vsako drugo ali tretje leto ji nasujemo po celi širini rastline kompost.

Listje posušite in uporabljajte kot sredstvo za varstvo čebule in drugih lukovk pred porovo zavrtalko in čebulno muho. Zdaj, v tem času, so verjetno še prisotne tudi škodljive stenice, s tem pripravkom lahko poškropite tudi vrtnine, kjer delajo škodo. S tem jih toliko oslabimo, da bo kakšna vendarle med zimo poginila.

Drobnjak, kitajski drobnjak in stoletna čebula (luk)

Vse tri uvrščamo v skupino lukovk (čebulnic). Bolje jih je saditi oz. razsajati spomladi. Površino natančno očistimo predvsem trajnih plevelov. Prekopljemo globoko, lahko zasejemo tudi rastline za zeleno gnojenje, predvsem morda gorjušico, oljno ali meliorativno redkev. Vendar to naredimo jeseni. Pred sajenjem tla obogatimo s kompostom. Gnoja ne uporabljamo. Med poletjem v bistvu samo uživamo, obtrgavamo liste.

Navadni drobnjak ali šnitloh vsi poznate. Mogoče je manj znano, da tudi njega napada čebulna muha. Zdaj že cveti, takrat ga je najbolje pustiti na miru. Če se mu po cvetenju začnejo sušiti, rumeneti listi, gre za poškodbe muhe. V tem primeru ga zalijte s pripravkom iz rabarbare ali pa kupite v trgovini pripravke z aktivno snovjo azadirahtin oz. izvlečke plodov drevesa neem. Z njimi zalijte tudi po vsakem rezanju, da bodo hitreje pognali novi listi.

Miša2.JPG
MP
Kalčki drobnjaka so zelo aromatični.

Vse tri lukovke so odličen sosed jagodam. Zdaj jih mnogi še sadite, dodajte mednje tudi drobnjak, kitajski drobnjak in/ali stoletno čebulo. Bolj zdrave bodo.

Drobnjak lahko v avgustu ali septembru presadimo v lončke in ga pustimo na prostem do prvega mraza. Šele takrat ga damo v hladen, a svetel prostor. Vsekakor mora biti vsaj teden dni res na mrzlem, da bo potem rasel tudi pozimi.

Stoletno čebulo lahko uživamo praktično celo zimo, nekaj pa je moramo pustiti na rastišču. Kitajski drobnjak (česen) pa tik pred zimo obrežemo, liste pa shranimo kar v zamrzovalnik. Tudi poleti so odlično sredstvo proti žeji, ko postanete žejni, jih samo nekaj dajte v usta, dobro pregrizite in žeja bo za nekaj časa izginila. Tile listi so dobri tudi za tiste, ki imajo radi česen, a jih le-ta draži ali pa jih moti potem vonj iz ust. Te liste lahko narežete in jih dodate v solato. Želodec bo ostal miren, vonja iz ust pa ne bo.

Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!

Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.

Štajerski tednik

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


Logo LAS - Evropa investira v podeželje Triglav

© 2026 Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.

Vse pravice pridržane.