Miša Pušenjak: Bučke in buče v letošnjem poletju
Leto 2026 si bomo zapomnili kot izredno težko leto za pridelovanje plodovk. Tudi bučevke so imele kar veliko težav.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Bučevke so zelo občutljive na ozek kolobar. Na isto mesto jih lahko sadimo vsako tretje leto. Tega nikoli ne pozabite.
Kaj, če so kalile same na vrtu ali na kompostu?
Ni težav, če jih ne jemo. A vedite, da je v rastlinah prvotne družine prisoten prav poseben alkaloid – kukurbicin, ki prinaša prehranske težave in motnje. Zato plodov samorastnikov ni varno uživati, razen če ste prepričani, da ni prišlo do križanja, da nimajo prisotnega tega alkaloida. Najlažje jih prepoznate, če daste meso buče v usta do dna jezika. Tam so namreč brbončice za grenkobo. Če občutite grenak, trpek okus, buče raje ne uživajte. Naj vam raje krasi balkone, terase, okna … za praznik čarovnic.
Da ne pride do križanja, pa mora biti med bučevkami iste vrste vsaj 500 m razdalje. Tudi okrasne buče lahko povzročijo zmešnjavo. Zato je bolj varno kupiti vsako leto novo seme ali sadike ali pa pridelovati samo eno vrsto buč.
Trije rodovi, v katere lahko uvrščamo maslenke
Buče uvrščamo v rod Cucurbita, pri nas pa pridelujemo tri vrste, to so Cucuebita pepo, v katero sodi največ predelovanih sort buč, tudi oljne in grmičaste, pa tudi nekatere maslenke. V rod C. maxima sodijo predvsem buče velikanke, v rod C. moschata pa muškatne, sladke buče, ki jih imamo tako radi.
Da pa ni vse enostavno, naj povem, da je možno tudi križanje med vrstami. Bučevke se izredno rade križajo med seboj. Znotraj posameznega rodu je vedno možno križanje med vrstami in seveda sortami, tako se lahko okrasne buče križajo z oljnimi, jedilnimi, grmičaste z vrežastimi … C. pepo se lahko križa s C. moschata in redkeje sicer tudi C. maxima. Kot vidite, je pobiranje semena lahko težavno. Seveda pa se med sabo ne križajo kumare, buče, čajota, lubenice …
Buče pridelujemo z direktno setvijo ali preko sadik
Muškatne buče so vrežaste. Najprej na steblu vedno naredijo nekaj moških cvetov, ti so nekoliko večji in predvsem na dolgih pecljih. A če je vreme slabo, preveč temperaturnih stresov, je teh moških cvetov veliko. Zato rečete, da cveti, pa ne rodi. Letos pa je bilo teh stresov veliko. A zdaj po večini že vse nosijo vsaj en ženski cvet, ki edino naredi plod.
Kaj lahko naredimo? Buče pridelujemo preko sadik. Tako se izognemo najhujšemu stresu, ko so rastlinice še majhne. Za presajanje so primerne 4–5 tednov po setvi. Ne čakajte predolgo, da še vi ne povzročite dodatnega stresa. Ob presajanju v jamico ne dajajte gnojil, lahko pa daste nekaj zemlje za rože. Je pa treba jamico zaliti. Veliko bolje bodo delale, če jih sadite na zastirke. Ne gnojite preveč, vedno upoštevajte navodila, saj preveč organske snovi povzroči še kasnejši nastavek ženskih cvetov.
Ker me je letos že več ljudi vprašalo, ali naj odrežejo vrh glavnega stebla, da bodo ženski cvetovi prej. Ne bodo. Vsaka buča ima genetsko določeno, koliko moških cvetov mora biti pred ženskimi. Tudi na stranskem steblu, ki bo zraslo po odrezanem glavnem, bo enako. Najprej moški cvetovi, potem ženski.
Nega med letom
Maslenke sadimo na razdaljo 0,5 m x vsaj 1 m. grmičaste jedilne bučke pa sadimo nekaj bližje skupaj. A na visokih gredah in v rastlinjakih skoraj nič bližje, saj tam zrastejo res razkošne.
Rastline tedensko zalivamo s pripravki, ki vsebujejo morske alge, vitaminske komplekse in aminokisline. Njihov nadomestek v hladnem maju je bil pripravek iz baldrijana, v vročem poletju pa ognjiča ali regrata. V poletju, kakor je letošnje, je seveda namakanje vedno v pomoč, vendar je priporočljivo kapljično namakanje. In to je tudi vse. Če bodo imele dovolj prostora, toplote in vode, bodo uspevale.
Za maslenke je značilno, da jih lahko hranimo v temi, na hladnem (idealno je 15 oC) in v suhem prostoru tudi celo zimo. A ne tistih, poškodovanih od sonca, dežja, toče … Zato so zelo uporabne za naš način življenja. Grmičaste bučke ali zukine, kot jim radi rečemo, pa hranimo nekaj časa v hladilniku. Za njih je značilno, da jih trgamo čim bolj sproti, potem bo več plodov.
Napačne oblike plodov
Letos se zaradi posebnih vremenskih razmer pogosto pojavljajo tudi poškodbe in nepravilne oblike plodov. Če se plodovi sušijo oz rumenijo na konici, je to samo posledica premalo vode, pogosto pa tudi zalivanja z mrzlo vodo ali pa so rastline že opravile svoje in želijo končati. Zadevo lahko poskusite podaljšati z škropljenjem z algami, močnejšim zalivanje in nekaj plodov boste verjetno še dodatno pridelali. A ko se začne to dogajati redno in je veliko plodov takih, je bolj smiselno posejati nove bučke. Za to je zdaj še čas.
Če so plodovi podobni kiju, torej ožji na začetku in debeli na koncu, gre skoraj zanesljivo za pomanjkanje kalija. Letos uporabljajte redno kalijeva listna gnojila. Namesto njih lahko namočite pepel ali gabezove nadzemne dele. S tem zalijete bučke vsak teden. Drugo leto pa gnojilu, ki ste ga uporabljali za gnojenje gredic, dodajte kalijev sulfat. Brez analize bi si upala trditi največ 300 g na 10 m2. Pa ne prehitro zganjati panike, starejše sorte imajo tako obliko plodov že po opisu.
Redkokdaj se zgodi, da je zožen, a še vedno živ vrh plodu. V tem primeru primanjkuje dušika.
Če pa je plod ukrivljen ali tanjši na sredini, je prišlo do motnje oplodnje. V bližini nimate dovolj opraševalcev, zato poskrbite, da jih privabite iz divjine.
Vse, ki me sprašujete, ali lahko še sejete bučke in kumare, pa velja, lahko jih še sejete in boste jeseni imeli lep in zdrav pridelek.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
