V Javnih službah (JS) Ptuj so poudarili, da se zneski na položnicah za smeti zaradi spremenjenega režima zbiranja stekla, po novem je to »od vrat do vrat«, ne bodo zviševali. Spremenjen način zbiranja na terenu naj bi se kar dobro obnesel, nekaj težav je le s posodami, v katere uporabniki nastavijo steklo, da ga smetarji odpeljejo.

Slovenski policisti so januarja na mejnih prehodih odkrili večje število ponarejenih potrdil o izvedbi testov na prisotnost virusa SARS-CoV-2 po metodi PCR. Odkriti so bili na prehodih Obrežje, Gruškovje, Dobovec, Središče ob Dravi in Petišovci. Ponarejeno potrdilo je bilo odkrito tudi na kontaktni točki Dolga vas na meji z Madžarsko.

Februarja so v Galeriji mesta Ptuja odprli razstavo Arjana Pregla z naslovom Iz srca rojena umetnost, ki vabi k ogledu do 14. marca. Po razstavi bodo izdali tudi obsežen katalog.

Za razliko od muzejev in knjižnic so gledališča še vedno zaprta za obiskovalce. V Mestnem gledališču Ptuj kljub mnogim neznankam pripravljajo novo sezono. Planirajo, da bodo svoja vrata odprli najpozneje maja. Po tem scenariju bi še vedno izpeljali vse zastavljene načrte. V tem času pa nastajajo nove predstave.

Dornavčani so minulo desetletje pustni čas začeli s Prvo brazdo, tradicionalno prireditvijo v središču občine. V noči po svečnici je bilo slišati odmev pokanja bičev, korantovih zvoncev in pesem oračev. Letošnja svečnica je bila zaradi epidemije drugačna, a fašenski čas v osrčju Lükarije so kljub temu simbolično naznanili.

Ptujsko društvo Koranti Poetovio že 38 let ohranja pustno tradicijo in jo predstavlja v Sloveniji in zunaj nje. Na 40-letnico, ki jo bodo praznovali čez dve leti, pa so se že začeli pripravljati.

V Podlehniku je ob obisku gospodarskega ministra Počivalška tekla beseda predvsem o obmejnih problemskih območjih v luči prihodnje finančne perspektive. Kot je izpostavil Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik, haloške občine niso imele možnosti sodelovati v pretekli finančni perspektivi za pridobivanje evropskih sredstev, podobno se jim obeta v prihodnji. »Prizadevamo si za spremembo že opredeljenih ciljev in pogojev, da bodo haloške občine lahko kandidirale za sredstva. Brez evropskega denarja razvojnih razlik med slovenskimi regijami ne bomo mogli odpraviti.«

Visoka šola na Ptuju je pri svojem delu aktivna že od leta 2013. Kot edina visokošolska institucija v Sloveniji izvaja visokošolski strokovni program (1. bolonjska stopnja) Bionika v tehniki, diplomanti ob zaključku izobraževanja pridobijo naziv »diplomirani inženir/ka bionike v tehniki«. Bionika je sicer mlada veda, vendar se Visoka šola na Ptuju zaveda, kako pomembno bo vplivala na razvoj prihodnje industrije in pojav novih poklicev v prihodnosti.  

Na Elektro in računalniški šoli Ptuj izvajamo programe treh tehniških področij: elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Učencem lahko ponudimo različne stopnje izobraževanja (3-letne in 4-letne programe ter program PTI oz. »3 + 2«), dobro opremljene učilnice, laboratorije in učilnice praktičnega pouka, mednarodno izmenjavo ter kompetentne delavce šole. Pohvalimo se lahko tudi s prizadevnimi dijakinjami in dijaki. Izobraževalni proces na šoli odlikuje predvsem tesna povezanost teorije s prakso.

Etnografska pustna skupina Dornavski cigani, ki deluje v okviru Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari Dornava, letos zaznamuje šest desetletij delovanja. Lik, ki je preživel 60 let in povezuje vse generacije, od otrok do najstarejših, sta pred dobrimi 80 leti ustvarili vaški kuharici Roza Peteršič in Otilija Belšak. Glede na medgeneracijsko sodelovanje se danes ni bati, da bi dornavski cigan odšel v pozabo.

V preteklosti je bilo vodstvo občine Starše deležno raznih kritik na račun podpore občanom. V decembru so kritike dosegle vrhunec, nakar je župan Stanislav Greifoner napovedal, da bodo preračunali in kmalu podali natančne podatke o vsoti, ki jo občina v takih ali drugačni obliki nudi občanom. Cifre so res presenetljive, saj je občina lani preko različnih subvencij občanom »podarila« skoraj celega pol milijona evrov!

Lokalna akcijska skupina (LAS) Haloze v tej finančni perspektivi EU razpolaga z okoli milijon evri, ki jih namenja za različne projekte na območju šestih haloških občin in občine Gorišnica; v glavnem gre za projekte s področij vinogradništva, turizma, rekreacije in ekološkega kmetijstva. Med prejemniki sredstev so občine, javni zavodi, šole in zasebniki.

Občina Markovci je pridobila gradbeno dovoljenje za širitev obrtne cone Novi jork – IV. faza. Gre za devet komunalno opremljenih parcel na površini 3,2 ha. Kot je napovedal župan Milan Gabrovec, bodo šli v prodajo takoj, ko bodo zadeve zemljiškoknjižno uredili.

Občina Kidričevo je konec januarja podala vlogo za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo obrtno-poslovne cone v Strnišču. Gre za širitev industrijskega območja v zaledju tovarne Talum in ob bodoči obvoznici. Vrednost projekta ocenjujejo na 4,7 milijona evrov, od tega bi iz državnega proračuna in virov EU pridobili 2,7 milijona evrov.

Mariborski projektivni biro Lineal, ki se poteguje za projektiranje spodnjepodravskega vodovoda, veliko posluje z naročniki iz javne sfere. Iz aplikacije Erar je razvidno, da so Lineal in z njim lastniško povezana podjetja od leta 2003, odkar Erar zajema podatke, z državo, javnimi ustanovami in podjetji ter občinami ustvarili dobrih 51 milijonov evrov prometa.

Vse odkar je komunalna čistilna naprava v Sodincih začela delovati, so se krajani srečevali z raznimi nevšečnostmi, na katere so ves čas opozarjali občino. V vmesnem času so nekatere nepravilnosti že bile sanirane, krajani pa danes še vedno tarnajo zaradi smradu. Na občini so sklenili, da bodo delovanje čistilne naprave izboljšali, a kolebajo med dvema variantama.

Eden izmed pomembnih izzivov, s katerim se danes sooča naša šola, je, kako prepoznati tista znanja, ki jih je treba posredovati mlajši generaciji. V preteklosti smo poznali potrebe dijakov, izobraževalna vsebina je bila neke vrste obljuba in zagotovilo, da bodo dijaki z osvojenim znanjem lahko nekaj dosegli na profesionalnem in tudi osebnem področju. Usvajanje znanja je bilo nekoč jasno določeno, sistematično se je nadgrajevalo. Danes, v zelo hitro in tudi nepredvidljivo razvijajočem se obdobju, pa se moramo zavedati, da so potrebe po znanju drugačne in da obstaja razlika med načinom osvajanja in posredovanja znanja nekoč in danes.

Izobraževanje mladih v kmetijstvu je zelo pomembno za širšo družbo, saj je tesno povezano s podeželskim prostorom, ki v Sloveniji velja za urejenega in vzorno obdelanega. Na slovenskih kmetijah pridelana hrana je v zadnjem obdobju vedno bolj prepoznana kot varna hrana višje kakovosti. Zavedanje o strateškem pomenu domače pridelave hrane daje vedno večji pomen tudi poklicu kmetovalca, ki tako postaja nosilni steber ohranjanja tradicije kmetovanja na družinskih kmetijah in sooblikovanja urejenosti slovenskega podeželja. Takšno podeželje postaja vedno bolj cenjeno tudi v turizmu, saj njegovo vrednost vse pogosteje prepoznavajo tako domači kakor tudi tuji gostje.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v petek na spletni strani objavilo javni razpis za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v proračunskem obdobju 2021–2024. Na voljo je 43 milijonov evrov; 13,3 milijona za vrtce, 27,7 milijona za šole in dva milijona evrov za šolstva narodnosti. Rok za prijave je 1. marec.

Svetniki občine Gorišnica so minuli teden potrdili občinski prostorski načrt (OPN), s katerim se za gospodarsko dejavnost in zasebno gradnjo odpira nekaj novih možnosti. Priprava OPN je trajala pet let, številne od vloženih pobud niso bile upoštevane. Izpadli sta jih skoraj dve tretjini. Obravnavanih predlogov je bilo 125, od tega jih je zeleno luč dobilo 49.