Življenje v kontejnerju bi bilo za marsikoga nesprejemljivo, najverjetneje celo nemogoče. Kaj šele, če bi bil postavljen sredi gozda, visoko v hribih; dostop do njega pa mogoč samo peš. V takih razmerah – brez elektrike, centralne kurjave, tople vode … – že leta živita dva brata, ki sta ostala brez domače hiše. Že pred leti se je porušila v »grabo«. Takrat sta od lokalne skupnosti dobila novi dom – bivalni kontejner. »Nikakor se ne želiva preseliti drugam. Tukaj sva se navadila,« je povedal eden izmed bratov, ki sicer v isti sapi priznava, da bi bilo življenje vsekakor veliko boljše in lepše, če bi namesto kontejnerja na tem mestu stala manjša hiša. Podobna vikendu, ki je le nekaj metrov stran, vendar je v zasebni lasti.

V občini Dornava so v tem mandatu občinskega sveta in župana anonimke očitno zelo priljubljena zadeva. Tokrat so se pod anonimno pismo podpisali »vaščani vasi Dornava«, v anonimki navedeni očitki pa letijo na domačega mladega podjetnika Jurija Valenka.

Včeraj okoli 14. ure so policisti v Moškanjcih obravnavali težko nesrečo 22-letnega jadralnega padalca.

V benediški občinski upravi so se odločili pripraviti razstavo starih fotografij, razglednic in drugega slikovnega materiala, vezanega na zgodovino kraja in njegovih prebivalcev.

Slovenska javnost je o izbrisu in izbrisanih prvič izvedela šele deset let po 26. februarju leta 1992, ko je Ministrstvo za notranje zadeve RS nezakonito izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev Slovenije 25.671 prebivalcev, po nekih podatkih pa celo 26.000. Gre za prebivalce Slovenije, ki so s tem datumom izgubili svoj pravni status, in z njim povezane ekonomske, zdravstvene in socialne pravice. Zanje pa je začel veljati zakon o tujcih. Leta 2002 pa se je na Ptuju začel boj za pravice izbrisanih prebivalcev Slovenije. Ustanovljeno je bilo Združenje za človekove pravice – Društvo izbrisanih. Prvi predsednik je postal Aleksander Todorovič.

Razpis šolskega ministrstva za sofinanciranje vrtcev in osnovnih šol so v mnogih občinah zagrabili z obema rokama. Tudi v Juršincih, saj nujno potrebujejo več prostora v šoli.

V prejšnjem tednu je Območno združenje RK Ptuj pomoč v hrani razdelilo skupaj 926 osebam, od tega 424 s Ptuja in 502 iz drugih občin na Ptujskem. Ves čas pandemije pa niso sprejemali in delili oblačil. Ljudje jih tudi sicer niso iskali.

»Gluhi so še vedno stigmatizirani, v družbi je še vedno veliko predsodkov in tabujev, 'gluheci' pač nikoli nismo bili najbolj priljubljeni.« Tako opisuje odnos širše družbe do gluhih Milan Kotnik, sekretar Društva gluhih in naglušnih Podravja. Na Potrčevi 34 na Ptuju imajo svoje prostore, kjer vsak petek organizirajo družabna srečanja in različne aktivnosti, kot so predavanja, kvizi znanja, delavnice ročnih spretnosti itd.

Delovanje humanitarnega Društva prijateljev mladine Sveti Tomaž je bilo v zadnjem, koronaletu zaradi vseh omejitev in prepovedi dogodkov močno okrnjeno. V danem trenutku težko napovedujejo aktivnosti društva v letošnjem letu, nekaj pa je gotovo. V Sv. Tomažu bodo postavili knjigobežnico, prav tako pa Božiček ne bo pozabil na pridne otroke.

V drugi polovici februarja je zasedal raški občinski svet. Seja je po pričakovanjih potekala brez kakršnih koli zapletov. Vsi predlagani sklepi so bili soglasno sprejeti, najbolj pestra pa je bila razprava ob točki Vprašanja in pobude svetnikov, kjer je svetnica vodstvu občine posredovala grajo od občanov.

Cesta od Doma krajanov Skorba do mosta ob golf igrišču je dobila javno razsvetljavo. Nekateri so s to investicijo zadovoljni, spet drugi menijo, da je bila popolnoma nesmiselna. „Pešcev in kolesarjev je na tej relaciji veliko. Cesta je ozka in v zelo slabem stanju, pločnikov ni. Zdaj so postavili javno razsvetljavo, cesto pa pustili takšno, kot je bila in je dejansko zdaj še bolj nevarna, ker se je treba izogibati drogom,“ pravi ena izmed občank Skorbe.

Čeprav se je zdelo, da je začetek gradnje nove glavne ceste od Ormoža do Markovcev tik pred zdajci, pa podatki, ki smo jih pridobili, kažejo na nekoliko drugačno situacijo. Cesta se je v prostor umeščala in projektirala pred uničujočimi poplavami Drave, ki so bile jeseni 2012. V poplavah je Drava iz stare struge pritekla v odvodni kanal forminske elektrarne in povzročila ogromno škode. Sila vode je imela grozovito moč; takšno, da je rušila ter odnašala gozd in nasip kanala. Zaradi škode na kanalu je bilo za pol leta ustavljeno tudi delovanje hidroelektrane Formin.

Ormoški gostinski lokal, znan kot Picerija pri parku, že precej časa sameva, in to ne zgolj zaradi veljavnih ukrepov. Trenutno lokala ne upravlja nihče, vodstvo Občine Ormož (ki je lastnica objekta) pa si prizadeva, da bi kmalu našli novega najemnika. Na prvi razpis se ni prijavil nihče, zato na občini nadaljujejo iskanje.

Na Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) so se konec januarja zgrnile pritožbe kmetov, ki jim je Finančna uprava (FURS) izdala odločbe o obveznem vstopu med davčne zavezance.

V tem, da bi vsak župan ob prevzemu funkcije moral imeti možnost zaposliti nekaj ljudi, ki jim brezpogojno zaupa, si je politika več ali manj enotna. Sam sistem javne uprave, v katerem delujejo občine, je precej tog, vodstveni kader pa pogosto nemočen, tudi v primeru, ko s kakšnim segmentom dela svojih podrejenih ni zadovoljen.

Ker ptujski občini z Marijo Petek kot lastnico velikega dela zemljišč v Novi vasi, ki jih potrebujejo za izgradnjo nove ceste, ni uspelo doseči dogovora, so že lani sprožili postopek za razlastitev. Ta je še v teku, a sta Petkova in njen odvetnik Peter Surić prepričana, da javnega interesa, kar je pogoj za razlastitev, v tem primeru ni: „Izgradnjo navedene ceste bi dejansko financiral kar sam lastnik zemljišč novega stanovanjskega naselja in ne občina, kar pa zgolj dodatno pod vprašaj postavlja obstoj zatrjevanega javnega interesa po izgradnji takšne ceste.“ Na občini se s to razlago ne strinjajo.

Policisti so v zvezi z jutranjo prometno nesrečo, ki se je zgodila na pragerski obvoznici, sporočili, da je življenje v trčenju izgubil 71-letni voznik.

Na glavni regionalni cesti med Ptujem in Slovensko Bistrico je danes zjutraj ponovno ugasnilo življenje. Huda prometna nesreča se je zgodila v bližini odcepa za Pragersko.

Skupina 5658 volivcev je državnemu zboru predlagala, da bi čezmejni delavci lahko prejemali višje denarno nadomestilo za primer brezposelnosti. Državni zbor je to ta teden tudi potrdil.

Dve leti je minilo, odkar so v občini Rače-Fram nazadnje korigirali ekonomsko ceno za varstvo otrok v vrtcih. V tem času so se stroški vrtca krepko povišali. Posledično je bilo treba določiti novo – višjo ekonomsko ceno, ki bo povprečnega starša na mesec stala dodatnih 7 evrov.