Glavna cesta Kidričevo–Slovenska Bistrica je bila minulo noč zaradi razlitih pomij na cestišču sedem ur zaprta.
Ni malo slovenskih občin, zlasti podeželskih, kjer nad pokopališči roke lastniško držijo tako občinske uprave kot cerkvena oblast. Tako je tudi na vitomarškem pokopališču v občini Sveti Andraž, kjer je del pokopališča v lasti župnije Sv. Andraža, del pa v lasti občine.
Zaradi hribovitega terena imajo v haloških občinah težave s številnimi plazovi. Sanacije so zelo drage, tudi po več 100.000 evrov, kar je za male občine z nizkimi proračunskimi sredstvi velik zalogaj. Na srečo se v državni malhi še najdejo dodatna sredstva, ki jih občine lahko pridobijo za sanacije plazov. Med uspešnejšimi letos je bila občina Podlehnik, ki ji je za sanacijo dveh plazov uspelo pridobiti nekaj manj kot milijon evrov.
Montažno krožišče pri minoritskem samostanu na Ptuju, ki je bilo poskusno postavljeno leta 2018, se je izkazalo za dobro prometno ureditev. Prav zato bodo na skoraj enak način uredili tudi stalno oz. fiksno krožišče. Razpis za izvajalca gradbenih del naj bi bil objavljen v naslednjih dveh mesecih, stroji pa bi se pognali leta 2022.
Mednarodno podjetje Harvey Norman bo v industrijski coni v Zlatoličju zgradilo velik logistični center za potrebe Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Občini Starše je namreč brez težav uspelo prodati 7,5 hektarja zemljišč v industrijski coni po ceni 25 evrov (brez DDV) za kvadratni meter zemljišča. Tako lokacija (bližina avtoceste) kot cena sta bili več kot očitno mamljivi za tako prepoznavno podjetje, kot je Harvey Norman, saj je slednje kupilo skoraj polovico industrijske cone (4,2 hektarja).
Prevozi težkih tovornjakov, hrup, miniranje, prašenje in vibracije so za peščico občanov Majšperka vse bolj moteči. V začetku letošnjega leta je namreč nekaj kilometrov iz centra Majšperka znova zaživel zapuščeni kamnolom Vundušek. Gre sicer za območje sredi gozda, kjer v neposredni bližini ni gosto poseljenih območjih, kljub temu pa je vsakodnevno izkopavanje kamna moteče za sosede. Večina se jih ne želi javno izpostaviti. Najbolj prizadeti so tisti, ki živijo v bližini kamnoloma, nad hrupom in tresljaji pa naj bi se pritoževali tudi lastniki vikendov.
Potem ko so se goriva v prvem koronskem letu občutno pocenila, so bila posledično cenejša tudi gnojila. Letos se je zgodilo obratno: goriva se se podražila, z rekordno visokimi cenami pa jim sledi tudi trg gnojil.
Dom upokojencev Ptuj ima pred sodiščem šest nezaključenih sodnih postopkov. Med drugim jih tožijo kar štirje nekdanji zaposleni, med tožniki pa je tudi aktualni član sveta zavoda Dušan Gvozdič. Razlogi za tožbe zoper Dom so zelo različni.
Pred obnovljeno Štupičevo vilo in kulturnim domom v Zavrhu je bilo prvo oktobrsko nedeljo nadvse svečano. Pripravili so slovesnost v počastitev 35. obletnice Maistrovih prireditev in krajevnega praznika.
Minulo nedeljo so se po malem mestu razlegali zvok klopotca, vesela pesem ter vrisk trgačev, pütarjev in prešarjev. Potekala je namreč druga trgatev mestnega vinograda.
Marika Vicari je naša, močno povezana s Ptujem, ne samo preko ljubezni, temveč tudi z umetnostjo, saj je ena izmed direktoric festivala sodobne umetnosti Art Stays. Zato je bil že čas, da jo Ptujčani in drugi ljubitelji umetnosti spoznajo podrobneje tudi preko njenih del na samostojni razstavi. Pod naslovom As I Walk (Kakor hodim) je na ogled v Galeriji mesta Ptuj do 14. novembra.
Iznajdljivost tatov oz. roparjev že od nekdaj nima meja. To dokazujejo tudi zadnji primeri z našega območja, ko je nepridipravom uspelo prepričati nič hudega sluteče stanovalce, da so delavci Telekoma ali Elektro podjetja, bili pa so tatovi.
Podvinčan Branko Lah, višji gasilski častnik II. stopnje, je zapriseženi gasilec že več kot 50 let. Gasilstvu je posvetil večji del svojega življenja in dela, prav tako zaščiti in reševanju. Uradno je član gasilske organizacije od leta 1970, 27 let pa je bil poveljnik sektorskega oz. kasneje občinskega gasilskega poveljstva v MO Ptuj. Na tej funkciji je bil do prejšnjega meseca.
Sestrže, vas v občini Majšperk, je prav gotovo nekaj posebnega. Gre namreč za manjše naselje sredi neokrnjene narave, kjer lahko obiščete galerijo, muzej na prostem ali se sprehodite okoli Sestrškega jezera. Promotor kraja in pobudnik številnih akcij je domačin Branko Gajšt, ki je med drugim tudi slikar in vsako leto v Sestržah organizira likovne kolonije. Slednjih se udeležujejo umetniki iz celotne Slovenije, ki so navdušeni nad naravno lepoto krajev.
Inšpektorji so letos opravili več kot 450 nadzorov pri sezonskih prodajalcih sadja in zelenjave na stojnicah po državi. Pri tem so ugotovili več nepravilnosti ter do 20. septembra izrekli za 281.900 evrov glob in zasegli skoraj 500 kilogramov sadja in zelenjave.
Kmetijska zadruga Ptuj s partnerji sodeluje v evropsko sofinanciranem projektu Lokalno v lokalnem.
Občina Dornava je obnovila most v Lasigovcih in preplastila cesto Pisanec–Savci na območju Polenšaka. Za obe naložbi skupaj je namenila okoli 200 tisočakov. Za letos je bila v načrtu tudi obnova ceste Slomi–Polenšak, a projekta še niso izvedli, saj imajo nerešena lastniška razmerja.
Občina Majšperk bo letos za obnovo pokopališč namenila okoli 400.000 evrov. Največja investicija bo izvedena na Ptujski Gori, kjer je vedno manj prostora za nove grobove. Širitev pa ni mogoča, saj v bližini ni primernih zemljišč. Prostorsko stisko bodo rešili z gradnjo žarnega zidu, ki je že v teku.
V Dornavi bodo v prihodnje imeli lekarno. Župan Janko Merc je v občino pripeljal zasebno lekarno Špringer, ki ima pet lekarniških enot. Matična je v Gornji Radgoni, podružnice pa v Apačah, Razkrižju, Rogaševcih in po novem v Dornavi.
Ta teden so v prostorih ptujske občine štirje župani vključenih občin s Cestnim podjetjem Ptuj (CPP) podpisali pogodbo za gradnjo kolesarske steze na relaciji Ptuj–Hajdina–Kidričevo–Majšperk. Skupna vrednost projekta znaša 8,8 milijona evrov, za gradbena dela bo namenjenih dobrih osem milijonov evrov.
