Občinski proračun so morali na prihodkovni in odhodkovni strani uskladiti zaradi izvedbe sedmih investicij.
V Trnovski vasi so sicer vključeni v akcijski načrt lokalnega energetskega koncepta, a se temu področju, kot priznavajo, doslej še niso dovolj posvetili.
Na seji sveta javnega zavoda Šolskega centra (ŠC) Ptuj so člani soglasno izbrali direktorja zavoda. Na razpis se je kot edini kandidat prijavil Oton Mlakar, dosedanji direktor, ki mu petletni mandat poteče letos jeseni.
Devet slovenjegoriških občin je v petek v kulturnem domu v Cerkvenjaku z dosedanjim pokopališkim koncesionarjem podpisalo pogodbo za izvajanje 24-urne dežurne pogrebne službe.
Turistični ponudniki na Ptuju naj bi v lanskem letu (brez Term Ptuj) zabeležili skupaj kar 38.000 opravljenih nočitev. Nekateri med njimi močno izstopajo, saj naj bi opravili skoraj 5.000 nočitev, dve leti pred tem pa le tretjino tega. Eden izmed ptujskih svetnikov zato opozarja, da je treba zadeve vzeti pod drobnogled, da se ugotovi, ali je morda tudi v MO Ptuj pri posameznikih – kot se je ponekod po državi že izkazalo – prihajalo do zlorab turističnih vavčerjev oziroma bonov.
Videmčane očitno čaka vroče volilno leto. Vsaj tako je moč sklepati po slišanem na februarski redni seji občinskega sveta, ko so župan in svetniki razpravljali o imenovanju občinske volilne komisije. Opozicija (Stranka mladih – SMS) je SDS-ovemu vodstvu občine očitala politikantstvo, padlo je nekaj udarcev pod pasom, a zgodba ima dve plati.
Obstoj kmetijskih programov pod okriljem Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) je pod vprašajem. Številke same po sebi pričajo, da je stanje alarmantno. V lanskem šolskem letu se je v prvi letnik programa Kmetijsko-podjetniški tehnik vpisalo samo pet dijakov, ŠETK pa ima samo za to smer na voljo 28 vpisnih mest. Prav nič bolje ne gre ostalima dvema programoma – v prvem letniku so samo štirje cvetličarji in sedem gospodarjev na podeželju.
Nedavna namera o prodaji Skupine Sava (in Term Ptuj) madžarskemu lastniku je tudi med Ptujčani sprožila nemalo debate, katera podjetja v spodnjepodravski regiji so še sploh v slovenskih rokah. V času nekdanje Jugoslavije je bilo celotno gospodarstvo družbena lastnina. Po osamosvojitvi sta na vrata potrkala nov družbeni in ekonomski sistem, demokracija in kapitalizem z divjo privatizacijo prej družbenega imetja, nato pa razprodaja velikih podjetij, ki so bila temelj dotedanjega gospodarstva.
Tudi zadnja seja občinskega sveta na Destrniku je, kot smo v zadnjih mesecih že vajeni, potekala na gostilniškem nivoju z veliko vpadanja v besedo, očitkov in žaljivk, le da je tokratno dogajanje doseglo skoraj dramatične razsežnosti.
Svet se je minuli četrtek zbudil v novo realnost – vojno v Ukrajini. Vse od takrat z mešanico nejevere in groze gledamo prizore o ruskih vojakih, ki korakajo po ukrajinski zemlji, eksplozijah in bombnih napadih, kolonah avtomobilov, ki bežijo na zahod, in prestrašenih ljudeh, ki se skrivajo po domovih in zakloniščih.
Izjemen primer tega, kako se v naših krajih ohranja in prenaša pustna tradicija, so pokači z Ribiške poti. Sosedje, dečki in deklice, stari od 6 do 11 let, so se povezali in z nekaj vaje v mestu priredili pravi spektakel. Deseterica pokačev s tremi spremljevalkami je nastopila suvereno in sinhrono, čeprav so skupino ustanovili le nekaj dni pred nastopom v mestu.
Ko smo že mislili, da bo 62. kurentovanje »izgubljeno«, se je izkazalo ravno nasprotno. O letošnjih dogodkih lahko govorimo le v superlativih. Brez kakšne zahtevne organizacije, spontano je bilo mesto vse od 19. februarja naprej vsakodnevno polno. Takšne gneče kot zadnje dni Ptujčani dolgo nismo videli.
Fašenk ne potrebuje organizatorja, redarjev in ograj, saj je za kaj takega preveč ukoreninjen v duše in srca ljudi. Njegova moč in mističnost sami od sebe privabljata množice in vse to se je v Markovcih zgodilo tudi letos – spontano in neorganizirano. Maškare so prišle tako kot vsako leto, prišli pa so tudi obiskovalci od blizu in daleč, veseli, željni zabave in pustnih norčij.
Tradicionalne etnografske skupine, ki vsako leto sestavijo otvoritveno pustno povorko na Ptuju, so ostale zveste tradicije. Na dan vsakoletne predaje mestne oblasti v prinčevske roke, tudi letos je ta predaja potekala v spletni obliki, so poskrbele, da so ptujske ulice in trgi zaživeli v pravem pustnem duhu. Ptujčani in gostje od drugod so uživali.
Ena izmed priljubljenih šeg na območju Haloz v času pusta je oranje. V naslednjih dneh bodo na haloških dvoriščih zaorali Orači z Golega Vrha, ki so sicer ena izmed skupin Turističnega društva Podlehnik.
Iz osrčja Haloz, Podlehnika, izvira t. i. rogati korant. Njegova podoba s kravjimi rogovi naj bi bila na osnovi nekaterih virov celo starejša od sodobnih pernatih, ki so danes sicer prevladujoči in tudi popularnejši. Tradicijo rogatega koranta že 20 let ohranja društvo Koranti Podlehnik. V letu 2002, ko je bilo društvo ustanovljeno, jih je bilo 12, danes pa jih je že več kot 40, od tega pet otrok. Med njimi je tudi župan Sebastian Toplak, na kar so še posebej ponosni.
»V času fašenka so v naši vasi dejansko doma samo tisti, ki več ne morejo iti. Vsi drugi smo – maskirani v skupinsko masko – na povorkah,« povedo v vasici Sodinci pri Ormožu, od koder prihaja tudi aktualni 18. princ ptujskega karnevala Vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall. Kljub temu da uradnih povork te dni ni, je tam čutiti pravo fašensko vzdušje, v katerega so navadno vključeni skorajda vsi vaščani.
V projektu Slovenija kvačka, v katerem je grbe slovenskih občin kvačkalo 211 kvačkaric in en kvačkar, je barve Cerkvenjaka zastopala Irena Gabrovec.
Oba ptujska parka, tako mestni kot tisti v Ljudskem vrtu, sta že dolgo časa tarči vandalov. Znašajo se nad razsvetljavo, koši in igrali. Pred kratkim so poškodovali igralo v Ljudskem vrtu, kjer so dobesedno odtrgali sedišče klopi za invalide. Na občini pravijo, da bodo redarji in policisti nadzor v prihodnjih dneh še poostrili, tudi v večernih urah.
Člani Etnografskega društva (ED) Cigani Dornava, ki ga vodi Anica Slodnjak, so se v fašenskem času zbrali na rednem letnem občnem zboru. Ker so bila srečanja v minulih dveh letih zelo okrnjena, so se razveselili ponovnega snidenja. Dogodek večera je bilo imenovanje dveh častnih članov društva: Vlada Markoviča in Janka Goloba, oba sta muzikanta v Cigo bendu.
