Nekateri ravnatelji podravskih osnovnih šol so kritični do izvajanja nacionalnih preizkusov znanja (NPZ) v sedanjih razmerah, ki je za šestošolce in devetošolce načrtovano v maju. Ker pa se epidemiološke razmere slabšajo, so v preteklih dneh na šolah izvajali pilotno e-testiranje NPZ. Slednjega bi lahko v primeru zaprtja šol izvajali tudi na daljavo.

Stanovalci Rimske ploščadi bodo v kratkem imeli možnost zakupa 40 parkirnih mest pri ptujskem Zdravstvenem domu. Posledično bo seveda manj parkirišč za ostale uporabnike. Prav na tem območju pa se zdaj načrtuje izgradnja garažne hiše. Tudi ideje o umestitvi garažnega platoja v Ulico heroja Lacka na občini še niso opustili.

V Spodnjem Podravju se soočamo s pomanjkanjem kvalificiranih delavcev. Vse manj mladih se namreč odloča za poklicno izobraževanje. K temu je najverjetneje nekaj pripomogla tudi slaba podoba vajeniških poklicev v širši javnosti. Želja številnih tako izobraževalnih zavodov kot podjetij je spodbuditi mlade k odločitvi za deficitarne poklice.

Konec lanskega leta je bilo na račun vodenja Mestnega gledališča Ptuj od nekaterih občinskih svetnikov slišali veliko očitkov. Razlog: poročilo nadzornega odbora. Sočasno so takrat okrog dela članov nadzornega odbora (NO) izrekli veliko pohval. Na tokratni seji pa preobrat. Mestni svetnik Milan Klemenc je predlagal razrešitev NO, saj naj bi nekateri člani delovali „zakulisno“. Očital jim je tudi, da so poslovnik konec decembra lani spremenili z namenom, da se zadeve v gledališču pometejo pod preprogo: „Nekateri se gredo zakulisnih igric, vsekakor so posamezniki prekoračili svoja pooblastila!“

Konec decembra lani je ptujski Dom upokojencev imel za 311.000 evrov (spornih) odprtih terjatev. Najvišji dolg posameznega stanovalca znaša skoraj 50 tisočakov. Kljub neplačevanju oskrbnine pa takšnih stanovalcev ne morejo izseliti. Tudi to je razlog, da so nekatere terjatve stare deset let ali več.

Jadranka Smiljić iz Slovenj Gradca je inženirka računalništva in informatike, z lastim podjetjem, ki za svoje stranke izdeluje spletne strani. Slovenija jo je podrobneje spoznala že lani, ko sta z Anito Kac iz Šentjanža pri Dravogradu neprekinjeno kvačkali kar 28 ur in pet minut, s čimer sta se vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Za ta rekord je tudi nakvačkala grb Slovenj Gradca, ki ga je župan uokviril.

V okviru projekta Zeleni trikotnik, ki se bo izvajal do konca avgusta, je tudi urejanje Naravnega rezervata Ormoške lagune. Sprehajalci, ki zahajajo v Ormoške lagune, že lahko uživajo v novih pridobitvah.

Letošnje povabilo za sodelovanje v Bralno značko za odrasle (BZO) 2021 je spletno. Covid-19 še vedno meša štrene na vseh področjih družbenega življenja in dela. Informacijska tehnologija pa je tista, ki tudi v teh razmerah ponuja kakovostne rešitve in ljudem omogoča, da niso prikrajšani za kulturno življenje. Knjigoljubci bodo tudi v letošnji Bralni znački za odrasle lahko literarno potovali, od knjige do knjige pa jih bo letos nosil veter.

Pandemija covida-19 je pustila pečat tudi na zloglasnem temnem spletu, kjer lahko uporabniki kupijo vse - od cepiv proti covidu-19 do ponarejenih potrdil o cepljenju. Cene odmerkov cepiv se gibljejo nekje od 500 do 750 dolarjev, lažno potrdilo o cepljenju pa se lahko dobi že za 150 dolarjev.

Ob koncu razstave Iz srca rojena umetnost vizualnega umetnika Arjana Pregla v Galeriji mesta Ptuj so predstavili še katalog o umetniku z naslovom Arjan Pregl Na platnu. Na tiskovni konferenci so sodelovali: Dušan Fišer, vodja Galerije mesta Ptuj, Maja Antončič, kustosinja Likovnega salona Centra sodobnih umetnosti Celje, in umetnik Arjan Pregl. Rdeča nit je otroško slikarstvo, ki ga na različne načine transformira, oblikuje in nato vrne v svoj umetniški kredo, je povedal Dušan Fišer.

Podlehniški gasilci so končno dočakali uradni podpis pogodbe, s katero je zagotovljena dobava novega gasilskega vozila tipa GVC 16/25. Z javnim razpisom so za dobavitelja izbrali podjetje Webo Maribor. Vrednost pogodbe z DDV je 286.470 evrov, od tega bo prispevek podlehniške občine visok 150.000 evrov. PGD Podlehnik bo sredstva zagotovilo s pomočjo občanov, podjetij in razpisov. 

Mineva že 19. leto, odkar je Center starejših občanov v Ormožu odprl svoja vrata. Minuli teden so obletnico slavnostno obeležili s praznovanjem, ki je bilo pripravljeno s posebno skrbjo v zvezi z ukrepi. Praznovali so vsak dan na drugem oddelku, obujali spomine, peli in se pustili razvajati dobrotam, ki so jih kuharice pripravile posebej za ta dogodek.

Kulturno udejstvovanje ima v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah dolgo tradicijo, saj je v začetku leta 2021 praznovalo 130-letnico obstoja. Najprej kot bralno društvo, ki se je nato razvilo v kulturno-umetniško društvo. Od leta 1970 je v prostorih večnamenske dvorane tudi društvena knjižnica z okrog 6.000 enotami gradiva, za katere pa tam že dolgo ni več dovolj prostora.

V občini Benedikt so se lani odločili, da bodo v celoti zamenjali javno razsvetljavo

»Od sreče in veselja smo skakali pred ekrani svojih računalnikov. Zares nismo mogli verjeti, da smo premagali ostalih sedem timov, med katerimi so bili tudi srednješolci. Konkurenca je bila namreč zares huda.« Tako je svoje občutke ob zmagi na spletnem hekatonu Klikaj z glavo opisovalo pet sodelujočih učencev.

Turistično društvo Starše je sredi marca organiziralo ocenjevanje fermentiranih pijač iz grozdja. Izbrali so najboljše vino iz brajd in podelili priznanja. Najprestižnejše je prejela Marija Kurbus iz Prepolj za vino Rdeči kegelj, vsa vina pa bodo romala tudi na ocenjevanje v Beltince.

Čeprav so temperature za ta čas nekoliko nižje od povprečnih, pa ni večjih padavin, zato lahko dela na gradbišču Simoničeve domačije nemoteno potekajo.

Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo je na poseben način obeležila tri pomembne dogodke letošnjega leta. Na šolskem posestvu Grajenščak so slavnostno zasadili tri češnje. Pri zasaditvi so sodelovali tudi dijaki programov kmetijski in ekonomski tehnik ter gospodarji na podeželju.

Čeprav že leta govorimo o pomenu ekološkega kmetovanja, ki pomeni način kmetovanja z upoštevanjem ravnovesja v sistemu tla-rastline-živali-človek in zagotavlja sklenjeno kroženje hranil in pretok energije v njem, pa se v Sloveniji ne razvija tako kot drugod.

Ko se je leta 2015 začel projekt izgradnje kolesarskih povezav, med občinami, ki so v njem videle potencial, ni bilo Destrnika. »Kar je velikanska škoda, saj bi lahko za kolesarke v sedanji finančni perspektivi počrpali 1,1 milijona evrov, zdaj pa jih bomo 'samo' 420.000. Tudi to ni malo, da se razumemo, le žal mi je, da prejšnje vodstvo te možnosti ni izkoristilo,« pravi destrniški župan Franc Pukšič.