Direkcija RS za vode je začela gradbena dela v Zlatoličju, kjer bodo na desni brežini Drave z nasutjem oz. skalami zaustavili erozijo na zasebna zemljišča, na levi pa nameravajo zgraditi zatok in očistiti prodišče na površini dobrega hektarja. Ocenjena vrednost del je okoli 890.000 evrov.

Le malokdo se še spomni, kako se je nekoč pulilo lan oz. kako ta rastlina sploh izgleda ter kako se izdela lanena tkanina. V začetku tedna so to tradicijo, že 15. leto zapovrstjo, obudili pri teti Marti v Cerovcu Stanka Vraza v Ivanjkovcih.

Šest občin iz lenarške uprave enote je od Mariborskega vodovoda prejelo elaborat oskrbe s pitno vodo za letošnje leto, v katerem podjetje zaradi višjih cen električne energije predlaga podražitev vodarine za 37,5 %, višina omrežnine pa naj bi ostala enaka.

Ormoški gasilci imajo v tem letu precej dela. Praktično v dobri polovici leta so opravili že toliko intervencij kakor v celotnem lanskem letu. V zadnjem času skorajda ne mine dan, ko se ne bi oglasil pozivnik.

Ne mine dan, da policisti za območje Spodnjega Podravja, večinoma Haloz in ormoškega območja, ne bi poročali o prijetju ilegalnih prebežnikov. Običajno gre za večje skupine, tujci v glavnem prihajajo s severa Afrike, Bližnjega vzhoda in južnega dela Azije.

Na ptujskih ulicah in trgih, ponekod tudi na stenah in na tleh, so se v zadnjih dneh pojavili novi okraski. Zanje so zaslužni za zdaj neznani grafitarji. Prvič pa so s svojo „umetnostjo“ ozajšali tudi osrednjo stavbo Šolskega centra ob Volkmerjevi. Za to so morali premagati precej višine. Njihovo početje ni samo sporno, je lahko tudi nevarno, saj gre za vzpone v nočnem času. Bližnji stanovalci so jih zaznali že pred časom.

Destinacija Jeruzalem Slovenija je bogatejša za še en atraktiven turistični resort s petimi lesenimi hiškami oz. kajžami, kot so jih poimenovali, ter komfortnim apartmajem ob naravnem bio bazenu in 100-letni lipi. Gre za pred kratkim odprt Vinski raj Glavinič, ki leži na ekološki kmetiji na Vinskem Vrhu v Miklavžu pri Ormožu.

Zadnje mesece poslušamo o krizi v sektorju gostinstva, ki mu kronično primanjkuje delavcev, saj so si v času epidemije, ko gostinstvo zaradi ukrepov za zaščito pred okužbo ni moglo normalno funkcionirati, našli zaposlitev v drugih panogah in se zdaj po koncu krize več kot očitno nimajo namena vrniti.

Občina Cirkulane se je že tretje leto zapored prijavila na tekmovanje Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna 2022, tokrat v kategoriji NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše mestno/trško/vaško jedro. Letos stavijo na novo vaško pridobitev Park dediščine, ki je vsekakor obogatil omenjeno haloško občino, nad njim pa je bila navdušena tudi strokovna komisija.

V občini Starše je aktivnih veliko društev, njihovi člani pa med drugim skrbijo tudi za turistično promocijo. V ta namen organizirajo najrazličnejše prireditve, ki pritegnejo obiskovalce ob blizu in daleč. Ena izmed njih je že tradicionalna predstavitev žetve na stari način, ki so jo letos članice društva Ajda v sodelovanju s Turističnim društvom in občino izvedle že tretje leto zapored.

V MO Ptuj so v okviru praznovanja občinskega praznika že 22. zapored razglasili kmetijo leta. Kmetija leta 2022 je postala družinska kmetija Dominika Lenarta (Mestni Vrh), za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa je priznanje prejela kmetija Fuks iz Krčevine pri Vurbergu. Slavnostna razglasitev je že tradicionalno potekala v Domu krajanov Grajena.

Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Ptuj namerava naslednje leto v mesto pripeljati dve novi gasilski vozili v skupni vrednosti 830.000 evrov. Dobavilo ju bo podjetje Rosenbauer. Glavnino denarja bo zagotovila mestna občina (MO) Ptuj, preostali delež pa društvo in država.

"Nekaj, kar se je nabiralo skozi desetletja, pač vzame več časa, zadev ne gre rešiti čez noč. Še posebej, ker nismo odvisni zgolj sami od sebe, temveč od številnih dejavnikov. A doslej nam je uspelo narediti velike in pomembne premike na bolje," v poslanici ob občinskem prazniku  5. avgusta pravi županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek.

Danes in jutri bo na edinstvenem prizorišču na desnem bregu Drave, s pogledom na najstarejše slovensko mesto in veličasten ptujski grad, potekal dvodnevni spektakel, kot ga še na tem prostoru ni bilo, in tudi v Sloveniji ne. Gostil bo mega popularnega hip-hop zvezdnika Lil Pumpa, ki je najbolj vroče ime novega (t)rapa, ter druga svetovno znana imena s svetovnih odrov, kot sta Ultra in Tomorrowland, ki privabita nekaj sto tisoč ljudi.

Župnija Makole se je po odhodu dolgoletnega župnika Marjana Baniča večkrat znašla v medijih. Pred zdaj že skoraj desetletjem zaradi G. Kneza, ki je duhovniški talar zamenjal za poročni prstan, pred nekaj leti je odmevala odstavitev župnika T. Kmeta zaradi (starejših) obtožb spolnih napadov, zadnji v nizu cerkvenih dogodkov, ki je pritegnil pozornost medijev, pa je premestitev duhovnikov. Župnijo v Makolah bi moral prevzeti prevaljski župnik Franc Brglez, a se ni to zgodilo, saj so se Prevaljčani uprli odločitvi mariborske nadškofije.

Kot najzahtevnejši projekt v zgodovini občine juršinski župan ocenjuje gradnjo kolesarskih povezav.

Pod površjem Dravskega polja se očitno skriva marsikaj zakopanega in še neodkritega. Na novo žarišče odpadkov so sedaj naleteli na gradbišču kidričevske obvoznice, in sicer v bližini odlagališča pepela iz tovarne Talum, znanega kot pepelišče.

Skorajda ni gospodarske panoge, ki je ne bi pretresale visoke cene energentov. Te pomembno vplivajo na poslovanje velikih podjetij, kjer že oblikujejo rezervne scenarije, če bi bila dobavljivost plina resno postavljena na kocko.

V vrtinec podražitev so ujete tudi cene najosnovnejših življenjskih potrebščin. Cene kruha rastejo že od prvega vala kovid epidemije (spomladi 2020), po letošnji žetvi, ko je prodaja žit dosegala rekordne cene, pa drugega kot novih podražitev tako ali tako ni pričakovati.

Leto 2022 kmetom ne prizanaša. Začelo se je že lani z jesensko močo, nadaljevalo s spomladansko sušo, neurji, poletje pa je poskrbelo za pomanjkanje padavin in izjemno sušo po celotni državi. Na kmetijskem ministrstvu že zbirajo informacije o škodi po suši, ki bodo podlaga za razglasitev naravne nesreče. Glede na to, da uradnih cenilcev še ni na terenu, kmetje pa pridelek že žanjejo, na ptujskem zavodu kmete pozivajo, da osiromašen pridelek fotografirajo.