Dijaki iz občine Središče ob Dravi, ki bodo dosegli izjemen uspeh na maturi (splošni ali poklicni) in postali zlati maturanti, bodo poleg priznanja župana prejeli tudi denarno nagrado v višini 300 evrov.
V Dijaškem domu Ptuj v letošnjem šolskem letu biva 30 dijakov, kar je za 10 manj kot leto prej. Po besedah ravnatelja Ivana Hercoga po nekaj letih konstantnega vpisa beležijo padec dijakov. »Eden izmed razlogov je prav gotovo ta, da je lani dom zapustila močna generacija zaključnih letnikov, pa tudi večje število športnikov, ki so zaključili šolanje na Ptuju, seveda pa ne moremo mimo epidemije,« je izpostavil ter dodal, da so nekateri dijaki sredi leta zapustili šolanje, drugi so imeli težave s prehajanjem mej, tretji pa s plačilom oskrbnine.
Policisti Policijske postaje Podlehnik obravnavajo veliko tatvino v okolici Podlehnika.
Turistično društvo Ptuj je organiziralo prvo srečanje turističnih društev iz osmih občin na območju LAS Bogastvo podeželja ob reki Dravi in Slovenskih goricah. Srečanje turističnih društev, ki naj bi postalo tradicionalno, je bilo namenjeno spoznavanju, predstavitvi projektov in izmenjavi izkušenj ter iskanju skupnih poti na področju razvijanja, povezovanja in ustvarjanja turističnih aktivnosti oz. ponudbe na območju LASa v okviru programa Leader.
V slovenski prašičereji vlada velika kriza. Od leta 2004, ko se je stopnja samooskrbe s prašičjim mesom na državni ravni gibala okoli 80 %, je ta do leta 2016 upadla na kar 34 %, leta 2020 pa je znašala približno 40 %.
Svetovna potrošnja sončničnega olja je v slabem desetletju zrastla za več kot četrtino, kar je najvišja stopnja rasti med vsemi vrstami olja. Vodilna proizvajalka sončničnega olja na svetu je Ukrajina, odkoder sicer Slovenija ne uvaža, je pa vprašanje, koliko ukrajinskega sončničnega semena za proizvodnjo olja dokupijo v naših treh sosednjih državah, odkoder pa uvozimo večino jedilnega olja. Gre za Madžarsko, Srbijo in Hrvaško. Negotovost glede nove setvene sezone sončnic ter oskrbe z oljem je rast cen sončničnega olja še podžgala.
Ena najpomembnejših nalog kmetijstva je brez dvoma zagotavljanje samooskrbe in prehranske varnosti, zato mora država zagotoviti pogoje za obdelanost kmetijskih zemljišč in jih tudi ustrezno zaščititi pred spremembo njihove namembnosti.
Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj na različne načine promovira svoje izobraževalne programe, predvsem kmetijske. Pred dnevi so zato na Šolskem posestvu Turnišče organizirali Dan odprtih vrat. Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen vsem devetošolcem, ki jih zanima kmetijstvo.
V noči na minuli ponedeljek, okrog četrte ure zjutraj, se je na parkirišču ob glavni vpadnici v Sveto Trojico zgodil filmski vlom v parkomat, ki stoji ob kiosku z gostinsko ponudbo.
»Nekaj pred pol eno ponoči me je predramila močna svetloba. Ob pogledu skozi okno sem zagledala požar. V trenutku me je oblilo, saj je objekt tik ob stanovanjski hiši, ki smo jo pred leti zgradili na pogorišču gospodarskega poslopja,« je po naporni noči vidno ganjena razlaga lastnica Veronika Šeruga.
V Podravju in na Pohorju različna podjetja napovedujejo izgradnjo okrog 70 vetrnic oz. vetrnih agregatov. Od tega 56 na območju Slovenske Bistrice (Trije kralji), Areh in Rogla, šest na območju Žetal in Rogatca ter osem na območju občin Makole in Rogaška Slatina. Glede na to, da v Sloveniji še vedno stojita le dve vetrni elektrarni, in sicer v Dolenjii vas ter pri Razdrtem, se zdi, da so tovrstne vse prej kot izvedljive.
Po statističnih podatkih tako v Rusijo kot Ukrajino izvozimo največ medicinskih in farmacevtskih proizvodov; v prvih 11 mesecih lanskega leta smo jih v Rusijo izvozili v vrednosti 309, v Ukrajino pa 107 milijonov evrov.
V hoškem obratu Magne so konec minulega tedna ponovno zagnali proizvodno linijo. Delo v tovarni je stalo od začetka epidemije marca 2020.
Potok Grajena je najdaljši potok v mestni občini Ptuj. Pred 24 leti so zanj ob zaključku raziskovalnega dela oz. rezultatov zapisali, da gre za najdaljši odprti kanal na tem območju. V društvu Zlatovranka so raziskovanje opravili na podlagi ideje Zelenih Ptuja in predsednika Zelenih Ptuja Vlada Čuša. V treh skupinah z različnimi nalogami so prišli do presenetljivih rezultatov, ki so bili še kako dobrodošli pri izdelavi projekta sanacije potoka. A je ostalo le pri ugotovitvah, ker se pristojni, MO Ptuj, Ministrstvo za okolje in prostor ter drugi deležniki, niso odzvali, kljub temu da gre za centralno vodno površino v samem Ptuju.
Marsikateri voznik se huduje, ker mora po preteku petih let zavreči (tudi popolnoma nedotaknjen) komplet prve pomoči oziroma ga zamenjati z novim. Po pojasnilu infrastrukturnega ministrstva celotnega kompleta prve pomoči sicer ne bi bilo treba menjati vsakih pet let, temveč bi bila dovolj že zamenjava sterilnega materiala, ki mu poteče rok. Toda v praksi je to popolnoma neizvedljivo oziroma nerentabilno.
Svetu zavoda Lekarne Ptuj 30. marca letos poteče mandat. Ptujska občina je svoja predstavnika že izbrala, v naslednjih dneh bodo to storili še v občinah Markovci in Gorišnica. Še tri od skupno devetih članov bodo v svojih vrstah izbrali zaposleni, po enega pa pacienti in ZZZS.
Zaradi gradnje Stare steklarske in obnove sosednjih ulic ter Vrazovega trga je še vedno precej velik del strogega centra Ptuja nedostopen. Po novem terminskem planu bo tlakovanje Jadranske ulice do Vrazovega trga končano šele poleti in ne aprila, kot so sprva načrtovali. Tudi pri gradnji stopnic se zapleta, kar skupaj s sicer pomembnimi, a dolgotrajnimi arheološkimi raziskavami pod vprašaj postavlja predviden zaključek investicije.
Zaradi asfaltiranja novega krožišča bo ta konec tedna, v soboto 26. marca in v nedeljo 27. marca, popolna zapora glavne ceste na obvoznici pri Ormožu, sporočajo z državne direkcije za infrastrukturo.
Članstvo v svetih javnih zavodov ali občinskih podjetij je pomembno z več vidikov. Prvi je gotovo (politični) vpliv, predvsem tam, kjer se obrača veliko denarja. Drugi, prav tako nezanemarljiv dejavnik, pa so izplačane sejnine.
Izvedba približno tri milijone evrov vredne prenove kotlovnice na Ptuju naj bi v prihodnje pocenila ogrevanje za približno tretjino. Z lesnimi sekanci naj bi pokrili velik del potreb, kar bo pomenilo bistveno manjšo odvisnost od nihanja cen zemeljskega plina. A na novo kotlovnico se bodo večinoma lahko priključili obstoječi uporabniki daljinskega ogrevanja, le ponekod bodo to možnost imeli tudi drugi. Gre predvsem za blokovska naselja. Širitve omrežja namreč za zdaj ne bo.
