Na Strojni šoli Ptuj so v letošnjem šolskem letu na predmetnik uvrstili Industrijsko robotiko. Gre za obvezen izbirni predmet v četrtem letniku programa Strojni tehnik v obsegu 70 ur (40 ur teorije in 30 ur praktičnih vaj), ki so ga zasnovali sami oz. v okviru odprtega kurikula šole. Če bo v prihodnje povpraševanja še več, bodo robotiko učili tudi v nižjih letnikih. To je bila namreč želja številnih delodajalcev iz Ptuja in okolice. Šola je njihove potrebe slišala in temu ustrezno prilagodila usposabljanje na šoli.

Včeraj nekaj čez poldne sta na cesti med Pragerskim in Ptujem trčila tovornjak in motorist, slednji se je hudo telesno poškodoval.

Dijaki ptujskih srednjih šol, ki blestijo na področju slovenskega jezika, so se letos udeležili državnega tekmovanja iz materinščine za Cankarjevo priznanje. Najvišje število točk v državi in že drugo zlato Cankarjevo priznanje je osvojil dijak četrtega letnika Elektro in računalniške šole Ptuj (tehnik računalništva) Svarun Čelan. V letošnjem šolskem letu je že tretjič sodeloval na Cankarjevem tekmovanju, in to ponovno zelo uspešno.

Elektro in računalniška šola Ptuj je po dobrih dveh letih na široko odprla svoja vrata. Za devetošolce je organizirala praktični prikaz deficitarnih poklicev in zaposlitvenih možnosti. Dogodka se je udeležilo več kot 50 bodočih dijakov (večinoma fantje), ki jih zanima izobraževanje na področjih mehatronike, računalništva in elektrotehnike. Odziv je bil najverjetneje precejšen tudi zato, ker je bila to prva predstavitev poklicev v živo po zelo dolgem času. Informativni dnevi so namreč tudi letos potekali samo v virtualni obliki.

Haloške občine se na različne načine trudijo, kako povečati število prebivalcev oz. jih čim več obdržati doma. Od tega je namreč precej odvisen razvoj določenega kraja – več občanov ne pomeni samo več denarja za občinski proračun, ampak omogoča tudi razvoj socialnega, družbenega in gospodarskega okolja. Občine so zato že ob ustanovitvi uvedle različne spodbude za mlade družine, med katerimi je najpogostejša nagrada ob rojstvu otroka. Nekatere pa so se v zadnjem času odločile pomagati tudi pri nakupu otroškega mleka za dojenčke.

Na Ormoškem so po solidarnostni namestitvi ukrajinske begunce, matere z otroki, začeli vključevati v družbeno okolje. Otrokom ponujajo šolanje, nekateri delodajalci pa so tudi že izkazali interes za zaposlitev beguncev.

V občini Ormož so v okviru dveh javnih pozivov Eko sklada socialno šibkim občanom v triletnem obdobju izvedli (delne) energetske obnove starejših stanovanjskih hiš v skupni višini okoli 138.000 evrov. Po večini gre za menjavo oken in izvedbo fasad.

V središki enoti podjetja Ahac, kjer pod blagovno znamko Droga proizvajajo in razvijajo vložnine, so v lanskem letu predelali okoli 1.600 ton zelenjave, od tega kar 600 ton kumaric. Kot pravijo, želijo vložiti čim več slovenske zelenjave, a kaj ko domačih kumaric za vlaganje ni.

Svet zavoda ptujske bolnišnice je v dosedanji sestavi začel delovati šele julija 2020, saj se je Vlada RS takrat odločila imenovati nove predstavnike. Posledično so to morali storiti še na ptujski občini, svojega zastopnika pa so na novo izbrali tudi zaposleni. Danes, 29. 3.,  bodo delo začeli novoimenovani zastopniki države, občine, ZZZS in zaposlenih.

V Žetalah so postopek spreminjanja občinskega prostorskega načrta (OPN) začeli pred šestimi leti. In čeprav naj bi imeli soglasodajalci čas za podajanje pripomb in mnenj en mesec, so si nekateri vzeli tudi leto dni. Občani in občanke naj bi spremenjen temeljni prostorski dokument dočakali do poletja.

Letošnja setev bo draga, je nedavno dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Podražilo se je gorivo, cene mineralnih gnojil so šle v nebo, vprašljiva je tudi njihova dobava, za nameček pa se je izteklo še dvoletno 20-odstotno znižanje najemnin kmetijskih zemljišč v lasti države.

Rek s trebuhom za kruhom, ki ga mnogi Slovenci dobro poznajo, vodi tudi številne prebivalce balkanskih držav, da iščejo boljše možnosti za zaslužek v državah EU, tudi v Sloveniji, med drugim tudi v Slovenski Bistrici. Toda osnovni šoli v Slovenski Bistrici opozarjata, da sami ne zmoreta nagovarjati medkulturnih razlik, ki tudi zaradi vedenja staršev že povzročajo pojave nacionalizma in posledično sovraštva med učenci različnih narodnosti.

Dobrodelni projekt Donirana hrana se je na Ptuju na pobudo Lions kluba začel sredi leta 2017. V slabih petih letih so razdelili 176 ton hrane, njena skupna vrednost pa znaša neverjetnih 640.000 evrov. Trenutno oskrbujejo okrog 200 uporabnikov. "Marsikdo pri nas dobi kakšno dobrino, ki je nikoli prej ni videl, kaj šele poskusil. Gre za stvari, ki si jih sami enostavno ne bi mogli privoščiti. Ni redkost, da pridejo dobesedno lačni, vsakega posameznika in vsako zgodbo obravnavamo individualno in tako zanje pripravljamo tudi pakete," pravi Renata Štopfer, predsednica društva Ars vitae.

Marec oskrbovancem domov upokojencev že leta prinaša podražitve. Tudi letošnji ni izjema. Svet Doma upokojencev Ptuj je podražitve, ki jih je predlagalo vodstvo doma, že potrdil, zdaj čakajo le še soglasje ministrstva. Cene se bodo po posameznih enotah dvignile za različen delež in znesek, kot so že napovedali najobčutneje v Kidričevem. Od vseh petih enot so se le v Juršincih izognili dvigu, oskrbnine ostajajo na enakem nivoju kot doslej.

Sporazumni odkup koncesijske pogodbe od koncesionarja Petrola za ogrevanje treh občinskih objektov: osnovne šole, zdravstvenega in gasilskega doma ter Volkmerjevega doma kulture je bil na dnevnem redu že prejšnje seje. Omenjene stavbe se ogrevajo preko Petrola, pogodba pa je po besedah župana Franca Pukšiča vse prej kot v prid občine, zato je s pomočjo odvetniške pisarne Veltruski pripravil omenjeni predlog. Petrol je preko tako imenovanega energetskega pogodbeništva v investicijo vložil 360.000 evrov, del tega pa mu je Pukšič zdaj pripravljen vrniti, seveda po pridobljenem soglasju občinskega sveta.

Kljub razglašeni veliki požarni ogroženosti in prepovedi kurjenja je portal Uprave RS za zaščito in reševanje (pre)poln obvestil o požarih v naravi, na gozdnih in travniških površinah. Očitno je še precej neodgovornih posameznikov, ki ne upoštevajo prepovedi kurjenja.

Občina Majšperk je lani kupila električno vozilo, ki je med drugim namenjeno tudi za prevoze občanov, potrebnih pomoči. Prevoze opravljajo prostovoljci, med njimi je tudi vedno nasmejana Anka Hertiš. »Sem v penziji in imam čas, da s prevozi pomagam drugim,« je odločitev za priključitev v mrežo prostovoljcev obrazložila Hertiševa.

Lastnik stanovanja, v katerem živi Aleksandra Pivec, je eden ključnih mož pri železniških projektih, za katere je država zadnja leta namenila več sto milijonov evrov.

Majšperčani so si minuli konec tedna nadeli rokavice, pograbili vreče in se lotili čiščenja okolja. V slabih treh urah so pobrali 19 m3 različnih odpadkov, ki zaradi malomarnosti ljudi niso našli poti v smetnjake.