Energetska draginja se še kar krepi. Energija plus, hčerinsko podjetje Elektra Maribor, za april napoveduje povišanje cen električne energije, že drugo letos. Cena za kilovatno uro porabljene električne energije se v primerjavi z lansko dviguje od 52 do 67 odstotkov, odvisno od tarife (večja, manjša ali enotna).

Na Ptujskem se cene posamezne ure vožnje iz leta v leto postopoma zvišujejo. Pred petimi leti je bilo treba za uro vožnje odšteti okoli 25 evrov, tik pred korono (v letu 2019) so dosegle 30 evrov, danes pa se cene v ptujskih avtošolah v povprečju gibljejo med 34 in 38 evri. Nekatere avtošole ponujajo tudi popuste v primeru zakupa več ur.

V času, ko v Ukrajini divja vojna in se ljudje skrivajo po zakloniščih, se v javnosti vse večkrat pojavlja vprašanje, kakšno je stanje zaklonišč pri nas. Glede na število in uporabnost zaklonišč nasploh v državi človek dobi občutek, da gre za nekaj preživetega in odvečnega.

Družina Lah živi v več kot sto let stari hiši v Gornjih Ključarovcih v občini Sveti Tomaž. Čeprav je hiša potrebna še precej obnovitvenih del, so izjemno hvaležni in veseli, da so ravno pred kratkim dobili novo streho, pred dobrim letom pa sodobno urejeno kopalnico ter mladinsko sobo.

Uprava za zaščito in reševanje je z današnjim dnem po vsej državi razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. V Občini Majšperk so že uvedli požarno stražo.

Mnogi se sprašujejo, zakaj se potomka Stare trte z mariborskega Lenta imenuje Johanezova trta. Odgovor je preprost – ker raste ob Johanezovi kapeli.

Občina Ormož bo, če bo tako na občinskem svetu potrjeno tudi v drugo, dobila dve novi ulici, poimenovani po pomembnih rojakih, Stanku Čurinu in Mirku Havlasu.

Cene oskrbnin v domovih starejših se z rastjo življenjskih stroškov in višjimi plačami v javnem sektorju praviloma usklajujejo enkrat letno.

Na Brdu pri Kranju so 1. marca, ob dnevu civilne zaščite, podelili priznanja in nagrade za izstopajoče dosežke na tem področju. Letos so podelili 284 priznanj (132 bronastih, 82 srebrnih in 29 zlatih priznanj), 40 plaket in en kipec. Z območja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje je zlato priznanje CZ za leto 2022 prejel Podvinčan Branko Lah, ki je večji del svojega življenja in dela posvetil gasilstvu ter zaščiti in reševanju.

V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju je minulo soboto v okviru srečanja bratov in sester Frančiškovega svetnega reda o Ukrajini predaval doc. dr. Aleš Maver. Po njegovih besedah gre za lepo deželo prijaznih ljudi, zelo dobre hrane in tudi ljudi, ki imajo izjemen duhovni talent. Ob zdajšnjem dogajanju občuti zelo veliko žalost zaradi izjemne nemoči, ker so, kot trdi, na delu sile, na katere nimamo vpliva, omračen um, v katerega nimamo vpogleda, in hkrati bes. Gre za spopad civilizacije in barbarstva.

Vse od začetka ruskega napada na Ukrajino se zlasti prebivalci severovzhodne Slovenije večkrat zaskrbljeno ozirajo v nebo, saj zaznavajo več letalskega prometa kot običajno.  

Tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje je letos zaradi epidemije potekalo na daljavo. Sodelujoči so preko aplikacije Zoom prejeli navodila za pisanje razlagalnega spisa in bili s pomočjo kamere ves čas pod nadzorom. Po dobri uri in pol so imeli natanko deset minut časa, da so strani poslikali in jih v posebni datoteki posredovali ocenjevalcem.

Murkova ulica je postala prava umetniška ulica, ob dveh stalnih galerijah in v neposredni bližini galerije Art Stays je v občasen atelje spremenjena tudi ena bivših modnih trgovin na tem območju. V izložbenem oknu so že nekaj časa razstavljene intarzije Voja Veličkovića (Samo nebo je nad Ptujem), trenutno največja 5-delna slika Ptuja, njegovo doslej največje delo, ki ga je izdelal, veliko 3 m krat 1,2 metra. V teh dneh pa je uveljavljenega intarzista že mogoče spremljati v živo pri njegovem novem projektu Ptuj – Beograd, s katerim se bo poklonil svojemu rodnemu mestu.

Do 3. aprila bo v Galeriji mesta Ptuj na ogled razstava Ota Rimeleja pod naslovom Lestev in ne bo. Z njo se slikar vrača na Ptuj, kamor je v otroštvu zelo rad zahajal k svoji babici in dedku ter drugim sorodnikom.

V občini Sveti Tomaž med drugim deluje istoimenska krajevna organizacija Rdečega križa, ki jo vodi Jožica Rajh. Odzivajo in prilagajajo se na potrebe občanov v stiski. V preteklosti so tako zbrali že kar nekaj denarja in izpeljali več dobrodelnih akcij in projektov.

Življenjske potrebščine se zadnje mesece konkretno dražijo. Cene energentov gredo v nebo, stroški so konstantno višji, prejemki pa temu ne sledijo v zadostni meri. Tisti z minimalnimi prihodki, od upokojencev do najnižje plačanih profilov in brezposelnih, imajo velike težave. Marsikdo si mora za to, da plača vse stroške, dobesedno trgati od ust. Brez izredne denarne socialne pomoči bi bila stiska še večja. Za to so samo v Podravju lani namenili dobra dva milijona evrov in tako vsaj malo bolj dostojno življenje omogočili 4.814 prejemnikom in njihovim svojcem. Glede na napovedi lahko v prihodnje pričakujemo še večji porast števila vlog za tovrstno pomoč.

Na pobudo veleposlaništva Ukrajine so Ukrajinci, ki živijo in delajo v Sloveniji, ter podjetja Perutnina Ptuj, Marifarm Maribor, Duol in nekatera druga vzpostavili nekaj zbirnih mest, kjer zbirajo humanitarno pomoč za Ukrajino. Eno od zbirnih mest v okviru Perutnine je tudi na njenem sedežu Potrčeva 10 na Ptuju, kjer so na podlagi seznama potreb, ki jim ga sproti dostavlja veleposlaništvo Ukrajine, 8. marca zbirali svetilke, generatorje, polnilce za telefone, baterije, otroško hrano, plenice, čokolado, konzerve, spalne vreče, nogavice, rokavice. Skoraj vsak dan z vsakega zbirnega mesta odpelje vsaj en kamion pomoči za Ukrajino.

Na podravski avtocesti pri Podlehniku v smeri proti Mariboru se je dopoldne zgodila huda prometa nesreča s smrtnim izidom. Po do zdaj zbranih podatkih je tovorno vozilo trčilo v dve ustavljeni vozili, v nesreči je ena oseba umrla, drugih poškodovanih ni. Udeleženci so po dosedanjih ugotovitvah tuji državljani. Podravska avtocesta je zaprta.

Pred zadnjimi lokalnimi volitvami naj bi le sedem od skupno 25 spodnjepodravskih županov, vključno z ormoškim in lenarškim območjem, obljubilo uvedbo participativnega proračuna. Tako kažejo podatki spletne strani Danesjenovdan, kjer so zbrali predvolilne obljube vseh županov o tem, ali bodo uvedli direktno udeležbo občanov pri kreiranju občinskega proračuna. Do danes so to obljubo izpolnili trije: benediški in trojiški župan ter ptujska županja.

Enotni plačni sistem v slovenskem javnem sektorju, ki je državo v letu 2020 stal 4,7 milijarde evrov, se sesuva kot hišica in kart. Lahko se strinjamo, da je nujno potreben reforme, predvsem pa odprave plačnih krivic. Nedvomno so v sistemu delovna mesta, na katerih so delavci podplačani, saj 27.000 javnih uslužbencev ne dosega niti zakonsko določene minimalne plače.