Na letališču v Moškanjcih je bilo pred dnevi zelo živahno, saj so člani Aerokluba Ptuj za obiskovalce priredili dan odprtih vrat. Osnovni namen tega vsakoletnega dogodka je bila predstavitev klubskih aktivnosti.

V Športnem parku Zabovci je sredi oktobra zaživela gostinska ponudba. Domačin Robert Šega je namreč prišel na idejo, da bi obiskovalcem postajališča za avtodome (PZA) in športnih igrišč ponudil pijačo in prigrizke. Parcela v velikosti 50 arov, ki je sicer v lasti njegove mame, namreč meji na PZA in ostale športne površine.

V okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je bilo ustanovljeno Združenje za žgane pijače. Cilji združenja so koordinirano delovanje, potrjevanje in dvig kakovosti, spremljanje trendov in zagotavljanje tehnološkega razvoja, poudarek pa bo tudi na dvigu kulture pitja žganih pijač.

V Sloveniji imamo odlične pogoje za pridelavo jabolk, ki po kakovosti resnično izstopajo, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Vendar pa se obseg nasadov z jablanami zmanjšuje. Zagotovo so k zmanjšanju nasadov pripomogle vremenske neprilike v zadnjih letih, ki so sadjarje oropale dohodka in razvoja, svoje pa dodajo tudi odkupne cene ter konkurenca iz tujine.

OŠ Cirkulane-Zavrč je z letošnjim letom postala članica svetovne mreže UNESCO šol. Njihov učenec Teo Črnivec pa je našo državo zastopal na otroškem mednarodnem parlamentu na Danskem. Slednjega so se udeležili otroci iz celega sveta, iz Slovenije so bili izbrani samo trije. »To je za našo šolo res izjemen uspeh. Zelo smo ponosni, da se je našemu učencu Teu uspelo uvrstiti na tako pomemben dogodek,« je dejala Laura Mohorko Kumer, koordinatorica UNESCO projektov.

Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je med mladimi še vedno največ zanimanja za umetniške programe in dizajn, za programe s področja športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti, veterine, varstvoslovja, predšolske vzgoje, izobraževalne znanosti in izobraževanja učiteljev ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Manjši interes pa je za študij poslovnih in upravnih ved, tehnike, proizvodne tehnologije, gradbeništva ter kmetijstva, gozdarstva in ribištva.

Tako kot v večini haloških občin tudi v Cirkulanah še vedno čakajo na gradnjo optičnega omrežja v okviru projekta Rune. Izvedba se namreč iz leta v leto zamika. Do danes ni obveljal niti eden izmed napovedanih terminov začetka zemeljskih del, ki so ga sporočili s podjetja Rune Enia. Večina ljudi zato zelo težko verjame, da se bo na tem področju sploh še kaj premaknilo oz. zares izvedlo.

Delavci režijskega obrata občine Markovci so končno dobili nove prostore. V teh dneh že selijo vso mehanizacijo, orodje in ostale potrebščine iz Gasilskega doma v Novi vasi na novo lokacijo v industrijski coni v neposredni bližini zbirnega centra za odpadke.

Občina Videm je sredi oktobra prejela sklep o sofinanciranju izgradnje kanalizacije Lancova vas, Sela, Barislovci, Trnovec. Vrednost projekta je okrog štiri milijone evrov, milijon evrov bo primaknila država.

Čeprav je zakonsko določeno, kakšna sme biti višina zelenja ob cestah, živa meja pogosto onemogoča ustrezno preglednost križišč. Na ta način se povečuje možnost prometnih nesreč. Težave nastajajo tako na zasebnih nepremičninah kot občinskih in državnih.

Po neuradnih podatkih, ki smo jih zbrali v uredništvu Štajerskega tednika, imajo največ županskih kandidatov, po osem, v občinah Ptuj in Dornava. V Zavrču, Podlehniku, Žetalah, pri Sv. Andražu in Sv. Tomažu na položaju ostajajo dosedanji župani, saj so edini oddali kandidature. Nove župane bodo nedvomno dobile občine Juršinci, Majšperk, Destrnik in Gorišnica, kjer se dosedanji župani iz lokalne politike umikajo.

Socialno varstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec se v javnosti drži sloves ustanove, v kateri bivajo nevarne osebe s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju, človeško domišljijo pa samo še dodatno buri okolje mogočnega gradu, v katerem zavod domuje.

Po podatkih šolskega ministrstva je septembra v šolske klopi sedlo približno 270.000 učencev in dijakov, od tega 21.888 takih, ki imajo odločbe o dodatni strokovni pomoči (DSP). Med njimi je 6.585 srednješolcev in 15.303 osnovnošolcev. V minulem šolskem letu jih je bilo 18.262, torej število otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami narašča; samo v letu dni se je povečalo za 3.626. Lani je strošek izvajanja te pomoči državo stal 5,65 milijona evrov. Šole pa se pri organizaciji soočajo s številnimi težavami, pri katerih je vsaka bolj ali manj prepuščena sama sebi, torej lastni iznajdljivosti.

Forminčanom, ki so se postavili po robu občini Gorišnica oz. županu Jožefu Kokotu, je uspelo. Povezali so se v civilno iniciativo in od občine zahtevali, da ponovno vzpostavi promet za vsa motorna vozila na lokalni cesti ob kanalu (Formin–Gorišnica). Gre za bližnjico, ki jo bodo lahko že kmalu spet uporabljali za vožnjo otrok v vrtec, šolo, na treninge, pa tudi obisk zdravnika, cerkve, pošte …

Družba se vedno bolj digitalizira, zato šolski sistem nujno potrebuje spremembe na področju učenja računalništva. Dilem je veliko: nekateri strokovni delavci zagovarjajo uvedbo obveznega in samostojnega predmeta računalništva in informatike, drugi so bolj naklonjeni razvijanju digitalnih kompetenc pri vseh predmetih.

Svetniki Občine Podlehnik so še zadnjič v tem mandatu sedli za skupno mizo in razgrnili proračun za letošnje leto. Poglavitna sprememba je znižanje prihodkov za 290.000 evrov, saj odločitev o državni podpori razvojni coni Podlehnik še ni znana, tako da se projekt, ki je ocenjen na 700.000 evrov, letos zagotovo ne bo začel.

V Art umetniškem ateljeju v Murkovi ulici 4 na Ptuju, ki je partnerski projekt ljubiteljskih likovnic Mojce Lovrec Prezelj, Janje Jozelj in Jožice Zorko Hofmüller, so sredi oktobra odprli razstavo likovnih del mednarodne likovne kolonije Duplek Art 13, v kateri so sodelovale tudi same.

Šolska telovadnica na Grajeni se je za en večer spremenila v afriško savano. Ob 20. obletnici šolske zgradbe so namreč učenke in učenci s pomočjo mentoric pripravili muzikal Levji kralj. Priprave so se začele že v lanskem šolskem letu, letos pa nadaljevale z avdicijo in številnimi vajami. V predstavi sodeluje skoraj polovica šole, okoli 90 otrok, na pomoč pri šivanju, izdelavi kostumov in scene pa so priskočile kar cele družine. Učenci so pokazali svoje izjemne talente, igralske in pevske, ter navdušili občinstvo, ki jih je nagradilo z bučnim aplavzom.

Zadnje slovo od znancev, svojcev je trenutek globoke žalosti in zato je za mnoge izjemnega pomena način slovesa od bližnjih. V Sloveniji prevladuje pokop z žaro, upada število pokopov s krsto, vse pogostejši pa postaja pokop z raztrosom pepela, ki je odslej mogoč tudi na pokopališču v Majšperku.

Na pobudo svetnikov so bili občinski redarji v lanskem letu več prisotni na cestah, na katere se vključujejo delovni stroji in traktorji neposredno z obdelovalnih kmetijskih površin. Prav tako so povečali nadzor nad parkiranjem v okolici pokopališča in dogajanjem na rekreacijskih poteh, pri čemer so pozornost usmerili na sprehajalce s psi, zbiranje mladine ter vožnjo z mopedi in motorji.