Na Letalskem centru Maribor so od minulega tedna vendarle v pripravljenosti za izvajanje letalske obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji. Dobrih 320.000 evrov težko pogodbo poleg države sofinancira skupaj 63 občin od 71 vključenih, med njimi vse spodnjepodravske, razen občine Žetale. Poleg Žetal letos pogodbe niso podpisale še občine Hodoš, Ljutomer, Radenci, Makole, Zreče in Slovenske Konjice.

Svetniki občine Hajdina so potrdili usklajen predlog podrobnega občinskega prostorskega načrta (OPPN) za zemljišča, kjer bi gradili dom starostnikov. Po sedanji klasifikaciji (OPN) je zemljišče namenjeno stanovanjski gradnji, s podrobnim prostorskim načrtom bodo omogočili gradnjo objektov, ki bodo namenjeni izvajanju institucionalne dejavnosti varstva starejših.

V trnovski občinski upravi so bili zaskrbljeni, kako jim bo uspelo izvesti zadane investicije, zlasti v cestno infrastrukturo, saj so bile v veliki meri odvisne od tega, kdaj jim bo država poravnala svoj del za gradnjo kolesarskih poti.

Holding Slovenskih elektrarn (HSE) je postal večinski lastnik še enega pomembnega energetskega podjetja v Podravju, mariborske Energije plus, ki se ukvarja s prodajo električne energije.

"Ko smo se leta 2006 odločali, ali naj gradimo na tej parceli ali ne, smo imeli zagotovilo občine, da bodo ta del mesta komunalno uredili. Po toliko letih se še vedno vozimo po makadamu, nimamo kanalizacije, javno razsvetljavo so tako 'dobro' uredili, da več kot leto dni sploh ne deluje," pravita Sonja in Karim Alkerimawi iz naselja Žabjak.

Dela na daljnovodu Cirkovce–Pince na območju Vidma se zaključujejo, železni velikani, kilometri težkih žic, poškodovane ceste in izrabljene krpe pa ostajajo. Ob tem sta svetnika Jože Klinc in Andrej Rožman na zadnji seji izpostavila še ponižujoč in malomaren odnos izvajalcev do domačinov in okolja, kar pušča še dodaten grenak priokus.

Krajnčevim iz Lahoncev v občini Ormož že več let grozi obsežen plaz, ki se razprostira na skoraj šesthektarskem območju za njihovo hišo. Leta 2013 se je celo območje kot na kakšni blazini pomaknilo v dolino in nagrbančilo teren. To se je ponovilo še dvakrat. Na nemiren teren pa opozarjajo tudi vse večje razpoke na stanovanjski hiši in gospodarskem poslopju, vse bolj odmaknjen asfaltni plato na dvorišču, zamaknjene betonske plošče na terasi in prelomljen rastlinjak.

Na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj je aktivnih kar pet šolskih orkestrov (pihalni, harmonikarski, godalni, kitarski in orkester flavt). V času epidemije je bilo njihovo delovanje precej okrnjeno. S skupnimi vajami so lahko ponovno začeli letos spomladi in takrat so začeli razmišljati o pripravi koncerta za širšo javnost. Dirigenti so se po besedah ravnatelja Štefana Petka v razmeroma kratkem času zelo potrudili in skupaj z učenci pripravili izjemen glasbeni program.

Več kot tri mesece, natančneje od 2. junija do 11. septembra, bo trajal letošnji LENart, poletni nabor kulturnih dogodkov.

Slovensko konservatorsko društvo se vsako leto pokloni izjemnim dosežkom na področju konservatorstva ter ohranjanja kulturne in naravne dediščine.

Cirkulančani so se minulo soboto zbrali na osrednji proslavi ob 15. občinskem prazniku v Športni dvorani. V bogatem kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Cirkulane-Zavrč in Folklorna skupina Cirkulane. Za svečanost so poskrbeli praporščaki, dogodek pa se je začel s slovensko himno.

Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je priredil sprejem za nagrajence Agencije za varnost prometa (AVP) s hajdinske občine. To so Slavko Burjan, prejel je svečano listino AVP, Karl Svenšek, ki mu je bil dodeljen zlati znak, Andrej Petek je prejemnik srebrnega znaka in Marjan Rozman bronastega.

Dom upokojencev Ptuj deluje na petih lokacijah, letos bodo odprli svojo šesto v Žabjaku. Med novejšimi enotami je tista v Juršincih, na idilični lokaciji sredi Slovenskih goric, ki je prejšnji teden praznovala deset let delovanja. Čeprav se zdi, kot bi jo odprli šele pred kratkim, je bila v tem času dom mnogih stanovalcev. Trenutno jih tam stanuje 144, zanje pa skrbi 72 zaposlenih.

Čebelarsko društvo Cirkulane je eno izmed tistih, ki je aktivno sodelovalo pri urejanju Parka etnografske dediščine. Po njihovi zaslugi je v neposredni bližini haloške cimprane hiše in hleva postavljen tudi več kot 100 let star čebelnjak. Gre za prav poseben objekt, katerega stene so po besedah predsednika Milana Kolednika pletene iz šibja, nato pa zamazane z zemljo in slamo. »Čebelnjak je prav gotovo eden izmed pomembnejših predmetov naše bogate kulturne dediščine, zato smo zelo veseli, da je lahko del parka. Čebelarjenje je ena najstarejših kmetijskih panog in je bilo zelo razširjeno tudi na območju naše občine.«

Ptujska OŠ Olge Meglič je letos ena izmed 25 osnovnih in srednjih šol, ki jim je uspelo osvojiti naziv Junaki našega časa. Gre za natečaj Slovenske filantropije, ki so ga prvič organizirali pred osmimi leti.

Pred vrati je konec šolskega leta, ko se za bodoče prvošolce izteka obdobje vrtca. Postali so namreč mini maturanti in v vrtcih se na različne načine poslavljajo od njih. Na Ptuju so se že tradicionalno zbrali pred Mestno hišo, kjer jih je sprejela županja Nuška Gajšek. Zaželela jim je lepe počitniške dni, polne nepozabnih dogodivščin, ob vstopu v šolske klopi pa številna nova prijateljstva, dobre učitelje in veliko znanja.

Leta in leta so šolarji in zaposleni na OŠ Mladika potrpežljivo čakali, da bodo na vrsti za prepotrebna vlaganja v šolske prostore. In kdor čaka, dočaka. V petek so vse pridobitve odprli in predali svojemu namenu.

Dvainpetdesetletna avstralska političarka Tanya Pliberšek, ptujska rojakinja, v Podvincih je bila rojena njena mama Rozika Pliberšek, z dekliškim priimkom Repič, je postala nova ministrica za okolje v novi vladi laburista Anthonyja Albaneseja. Medtem ko Ptujčani nismo uspešni v domači politiki, da bi imeli kakšnega ministra v novem mandatu slovenske vlade, se vsaj lahko veselimo uspeha ptujske rojakinje v avstralski državni politiki.

Vsestranski srbski umetnik romskega rodu Zoran Tairovič se ne izraža samo s sliko oz. grafiko, ukvarja se tudi s kiparstvom, glasbo in filmom, režijo, igro in pisanjem.

Letošnji 14. Festival Arsana bo potekal na desetih prizoriščih. Svetovna glasbena doživetja bodo domače in tuje obiskovalce razvajala od 1. julija do 3. septembra. Prvega julija bo na Panorami potekal znameniti Operni večer, pod taktirko Simona Krečiča bo nastopil SNG Maribor s simfoničnim orkestrom, zborom in solisti.