Dobrodelni projekt Donirana hrana se je na Ptuju na pobudo Lions kluba začel sredi leta 2017. V slabih petih letih so razdelili 176 ton hrane, njena skupna vrednost pa znaša neverjetnih 640.000 evrov. Trenutno oskrbujejo okrog 200 uporabnikov. "Marsikdo pri nas dobi kakšno dobrino, ki je nikoli prej ni videl, kaj šele poskusil. Gre za stvari, ki si jih sami enostavno ne bi mogli privoščiti. Ni redkost, da pridejo dobesedno lačni, vsakega posameznika in vsako zgodbo obravnavamo individualno in tako zanje pripravljamo tudi pakete," pravi Renata Štopfer, predsednica društva Ars vitae.

Marec oskrbovancem domov upokojencev že leta prinaša podražitve. Tudi letošnji ni izjema. Svet Doma upokojencev Ptuj je podražitve, ki jih je predlagalo vodstvo doma, že potrdil, zdaj čakajo le še soglasje ministrstva. Cene se bodo po posameznih enotah dvignile za različen delež in znesek, kot so že napovedali najobčutneje v Kidričevem. Od vseh petih enot so se le v Juršincih izognili dvigu, oskrbnine ostajajo na enakem nivoju kot doslej.

Sporazumni odkup koncesijske pogodbe od koncesionarja Petrola za ogrevanje treh občinskih objektov: osnovne šole, zdravstvenega in gasilskega doma ter Volkmerjevega doma kulture je bil na dnevnem redu že prejšnje seje. Omenjene stavbe se ogrevajo preko Petrola, pogodba pa je po besedah župana Franca Pukšiča vse prej kot v prid občine, zato je s pomočjo odvetniške pisarne Veltruski pripravil omenjeni predlog. Petrol je preko tako imenovanega energetskega pogodbeništva v investicijo vložil 360.000 evrov, del tega pa mu je Pukšič zdaj pripravljen vrniti, seveda po pridobljenem soglasju občinskega sveta.

Kljub razglašeni veliki požarni ogroženosti in prepovedi kurjenja je portal Uprave RS za zaščito in reševanje (pre)poln obvestil o požarih v naravi, na gozdnih in travniških površinah. Očitno je še precej neodgovornih posameznikov, ki ne upoštevajo prepovedi kurjenja.

Občina Majšperk je lani kupila električno vozilo, ki je med drugim namenjeno tudi za prevoze občanov, potrebnih pomoči. Prevoze opravljajo prostovoljci, med njimi je tudi vedno nasmejana Anka Hertiš. »Sem v penziji in imam čas, da s prevozi pomagam drugim,« je odločitev za priključitev v mrežo prostovoljcev obrazložila Hertiševa.

Lastnik stanovanja, v katerem živi Aleksandra Pivec, je eden ključnih mož pri železniških projektih, za katere je država zadnja leta namenila več sto milijonov evrov.

Majšperčani so si minuli konec tedna nadeli rokavice, pograbili vreče in se lotili čiščenja okolja. V slabih treh urah so pobrali 19 m3 različnih odpadkov, ki zaradi malomarnosti ljudi niso našli poti v smetnjake.

Dijaki iz občine Središče ob Dravi, ki bodo dosegli izjemen uspeh na maturi (splošni ali poklicni) in postali zlati maturanti, bodo poleg priznanja župana prejeli tudi denarno nagrado v višini 300 evrov.

V Dijaškem domu Ptuj v letošnjem šolskem letu biva 30 dijakov, kar je za 10 manj kot leto prej. Po besedah ravnatelja Ivana Hercoga po nekaj letih konstantnega vpisa beležijo padec dijakov. »Eden izmed razlogov je prav gotovo ta, da je lani dom zapustila močna generacija zaključnih letnikov, pa tudi večje število športnikov, ki so zaključili šolanje na Ptuju, seveda pa ne moremo mimo epidemije,« je izpostavil ter dodal, da so nekateri dijaki sredi leta zapustili šolanje, drugi so imeli težave s prehajanjem mej, tretji pa s plačilom oskrbnine.

Policisti Policijske postaje Podlehnik obravnavajo veliko tatvino v okolici Podlehnika.

Turistično društvo Ptuj je organiziralo prvo srečanje turističnih društev iz osmih občin na območju LAS Bogastvo podeželja ob reki Dravi in Slovenskih goricah. Srečanje turističnih društev, ki naj bi postalo tradicionalno, je bilo namenjeno spoznavanju, predstavitvi projektov in izmenjavi izkušenj ter iskanju skupnih poti na področju razvijanja, povezovanja in ustvarjanja turističnih aktivnosti oz. ponudbe na območju LASa v okviru programa Leader.

V slovenski prašičereji vlada velika kriza. Od leta 2004, ko se je stopnja samooskrbe s prašičjim mesom na državni ravni gibala okoli 80 %, je ta do leta 2016 upadla na kar 34 %, leta 2020 pa je znašala približno 40 %.

Svetovna potrošnja sončničnega olja je v slabem desetletju zrastla za več kot četrtino, kar je najvišja stopnja rasti med vsemi vrstami olja. Vodilna proizvajalka sončničnega olja na svetu je Ukrajina, odkoder sicer Slovenija ne uvaža, je pa vprašanje, koliko ukrajinskega sončničnega semena za proizvodnjo olja dokupijo v naših treh sosednjih državah, odkoder pa uvozimo večino jedilnega olja. Gre za Madžarsko, Srbijo in Hrvaško. Negotovost glede nove setvene sezone sončnic ter oskrbe z oljem je rast cen sončničnega olja še podžgala.

Ena najpomembnejših nalog kmetijstva je brez dvoma zagotavljanje samooskrbe in prehranske varnosti, zato mora država zagotoviti pogoje za obdelanost kmetijskih zemljišč in jih tudi ustrezno zaščititi pred spremembo njihove namembnosti.

Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj na različne načine promovira svoje izobraževalne programe, predvsem kmetijske. Pred dnevi so zato na Šolskem posestvu Turnišče organizirali Dan odprtih vrat. Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen vsem devetošolcem, ki jih zanima kmetijstvo.

V noči na minuli ponedeljek, okrog četrte ure zjutraj, se je na parkirišču ob glavni vpadnici v Sveto Trojico zgodil filmski vlom v parkomat, ki stoji ob kiosku z gostinsko ponudbo.

»Nekaj pred pol eno ponoči me je predramila močna svetloba. Ob pogledu skozi okno sem zagledala požar. V trenutku me je oblilo, saj je objekt tik ob stanovanjski hiši, ki smo jo pred leti zgradili na pogorišču gospodarskega poslopja,« je po naporni noči vidno ganjena razlaga lastnica Veronika Šeruga.

V Podravju in na Pohorju različna podjetja napovedujejo izgradnjo okrog 70 vetrnic oz. vetrnih agregatov. Od tega 56 na območju Slovenske Bistrice (Trije kralji), Areh in Rogla, šest na območju Žetal in Rogatca ter osem na območju občin Makole in Rogaška Slatina. Glede na to, da v Sloveniji še vedno stojita le dve vetrni elektrarni, in sicer v Dolenjii vas ter pri Razdrtem, se zdi, da so tovrstne vse prej kot izvedljive.

Po statističnih podatkih tako v Rusijo kot Ukrajino izvozimo največ medicinskih in farmacevtskih proizvodov; v prvih 11 mesecih lanskega leta smo jih v Rusijo izvozili v vrednosti 309, v Ukrajino pa 107 milijonov evrov.

V hoškem obratu Magne so konec minulega tedna ponovno zagnali proizvodno linijo. Delo v tovarni je stalo od začetka epidemije marca 2020.