Po (pre)dolgem zatišju zaradi covidnih ukrepov so kulturne dvorane v Stopercah, v Majšperku in tudi na Sestržah ob materinskem dnevu ponovno odprle vrata ter gostile bogat kulturni program, ki so ga pripravila domača društva.

Člani Društva vinogradnikov in vinarjev Štajerski Pütar so v minulih dneh opravili rez potomke najstarejše trte na svetu. Ta je posajena na Dominkovi domačiji, njen gospodar je gorišniški župan Jožef Kokot, skrbnik pa društvo.

V sklopu festivala Arsana, ki v letu 2022 začenja celoletni glasbeni program, je bil 31. marca v slavnostni dvorani ptujskega gradu prvi koncert mojstrov klasične glasbe.

V štorkljina gnezda na električnih drogovih in dimnikih se počasi vrača življenje, saj je v marsikaterem že opaziti te velike ptice, znanilke pomladi.

V Salonu umetnosti so odprli razstavo pod naslovom Petovionski panteon, duhovni svet antičnega Ptuja. To je že druga arheološka razstava, odkar je to razstavišče namenjeno arheologiji. Po krajši razstavi, ki so jo pripravili v sodelovanju s skupino Stik, na kateri so predstavili najdbe na območju gradnje Stare steklarske, je od 24. marca na ogled nova stalna postavitev z arheološko tematiko. Ta se bo spreminjala oz. dopolnjevala z občasnimi vitrinami.

Ptujska Območna izpostava JSKD spada med območja z največjim številom skupin ljudskih pevcev in godcev, na kar so zelo ponosni. Aktivnih jih je okrog 50. Četudi je bilo v zadnjih dveh letih njihovo delovanje močno oteženo, sta glasba in pesem premagali vse. V obdobju pred koronakrizo se jih je na območnih revijah poustvarjalnosti pevskih in godčevskih skupin tradicionalno predstavilo okrog 35. Letošnja pregledna revija poustvarjalnosti glasbenih in pevskih skupin Napev – odsev jih je pritegnila 25.

Čeprav je občina Lenart središče osrednjih Slovenskih goric in šteje več kot 8.500 prebivalcev, turistom ni na voljo niti ena postelja.

Vodstvo ptujske bolnišnice je s poslovanjem v zadnjih dveh letih izjemno zadovoljno: uspeli so pokriti izgubo prejšnjih let in si izboriti kar nekaj pomembnih projektov. Ključni je seveda začetek gradnje urgentnega centra, ki sicer predstavlja le (pomembno) prvo stopničko na poti do cilja. Izboljšali so še kadrovsko sliko, med drugim tudi na račun slabih odnosov v nekaterih drugih slovenskih bolnišnicah.

Po kovidnem letu v slovenskem turizmu prve posledice že pušča vojna v Ukrajini. V nekaterih hotelih po državi, zlasti v Rogaški Slatini, kjer so običajno beležili precej ruskih in ukrajinskih gostov, tako poročajo o izpadih prihodkov.

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je lani na račun cestnin pobrala skupno okoli 457 milijonov evrov, od tega z vinjetami 180 milijonov evrov ter še več, 277 milijonov evrov, s klasičnim cestninjenjem tovornjakov, avtobusov in vsega težjega prometa.

Slovenski delodajalci se že desetletja zanašajo na delovno silo, ki k nam prihaja z območja nekdanje Jugoslavije. A zaradi vse manjših plačnih razlik se bo Slovenija vedno težje zanašala na pritok novih delovnih moči.

Vojna v Ukrajini vpliva tudi na dejavnost mednarodnih prevozov. V podjetju Medol so potrdili, da trenutna situacija v Ukrajini vsekakor vpliva na poslovanje logističnih podjetij. Vpliv se najbolj občuti pri cenah pogonskih goriv, pa tudi pri manjšem obsegu naročil zaradi omejitev izvoza blaga, ki so ga uvedle nekatere države.

Destrniški svetniki so na mizo znova dobili sklep o potrditvi investicijske dokumentacije za ureditev krožišča Levanjci in ga tudi tokrat večinsko zavrnili.

Kandidature za aprilske državnozborske volitve je skupno vložilo 20 strank in list, večina v vseh osmih volilnih enotah. Kandidature sicer še niso dokončno potrjene, bodo pa v teh dneh. Na območju UE Ptuj in UE Ormož oz. v volilnih okrajih 2, 9, 10 in 11 je kandidatne liste vložilo 17 strank ali gibanj.

Območje ob Potrčevi cesti, kjer so bila nekoč vojaška skladišča, danes pa veliko gramozirano parkirišče, ki ga je MO Ptuj prodala Cestnemu podjetju Ptuj, je vse prej kot ponos našega mesta. Dolgo so mu iskali pravo vsebino, v letih, ko je bila še lastnica MO Ptuj, se je na veliko govorilo o novem kulturnem domu Ptuja, o Super jajcu in še čem. A na Ptuju s projekti, ki bi izstopali, vedno cincajo.

Samo predstavljamo si lahko presenečenje in grozo zaljubljenega para, ki se je z roko v roki odpravil na večerni sprehod okoli Trojiškega jezera, spokojno romantiko pa so jima skalili nenavadni zvoki, ki so prihajali iz vode.  

Na grajskem hribu bo danes svečano. Ob 10. uri Ministrstvo za kulturo, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in MO Ptuj vabijo na položitev temeljnega kamna za več obnov dotrajanih kulturnih objektov. Med njimi je tudi sanacija zahodnega grajskega stolpa, kjer bodo uredili tehnični muzej. Na grajski hrib pa se vrača tudi restavracija. Uredil jo bo eden od znanih slovenskih gostincev, nosilec treh Michelinovih zvezdic. Po odstranitvi dotrajanih dreves bodo grajski hrib končno tudi hortikulturno uredili ter ponovno uredili ribnik.

Parkiranje na zelenicah v blokovskih naseljih na Ptuju je nuja, saj označenih parkirnih mest ni dovolj niti za vozila vseh stanovalcev, kaj šele obiskovalcev. Nekateri bloki sploh nimajo zagotovljenih parkirišč. Svetnica Marta Tušek je zato predlagala, da se v Ulici 25. maja 8 del zelenice preuredi v parkirna mesta.

Na naslov Marjana Šmigoca, Bukovci 9a (občina Markovci), je v minulih dneh prispela modra kuverta, na kateri je bilo zapisano neznano moško ime in priimek. Družino Šmigoc je najbolj presenetilo to, da naj bi ta oseba živela na njihovem naslovu. Ker za to, tuje ime, še nikoli niso slišali, so najprej želeli podatke preveriti preko telefona, vendar so jim na Upravni enoti Ptuj pojasnili, da se je treba pri njih oglasiti osebno.

Grad Borl ostaja zaprt za javnost, kljub temu da se je lani končala delna obnova objekta. Zato si občina Cirkulane na vse načine prizadeva, da bi lahko čim prej sprejeli prve obiskovalce. Slednje bi v prvi fazi vabili na ogled prirodoslovne razstave in različne druge dogodke (poroke), v prihodnje pa tudi na kavico. Zavedajo se namreč pomembnosti gostinske ponudbe, ki je na gradu včasih že bila. Vse to pa bo mogoče šele takrat, ko bo Ministrstvo za kulturo, ki je lastnik objekta, izbralo upravljavca objekta.