Čeprav je v letu 2021 svetu še vedno vladal koronavirus, se je turistična dejavnost v primerjavi z letom prej precej postavila na noge. Poslovna skupina Sava Turizem, del katere so tudi Terme Ptuj, je lani ustvarila 86 milijonov evrov prihodkov, od tega 70 milijonov od prodaje, pridelali so dobrih šest milijonov evrov dobička, s tem pa kapital povečali za štiri odstotke, na 166 milijonov evrov. Za desetino so zmanjšali obseg zadolženosti.

Začasno montažno krožišče na Ormoški cesti pri minoritskem samostanu je bilo postavljeno pred štirimi leti. Časa, da pristojni ugotovijo, katera prometna varianta je najboljša in omogoča optimalno pretočnost, je bilo dovolj. Čeprav bi se gradnja stalnega krožišča morala začeti že zdavnaj, pa tega vsaj do naslednjega leta ni pričakovati. So pa (vsaj) nekaj korakov bližje začetku del.

Medtem ko se zahodni del države, zlasti Obala, spopada s hudim pomanjkanjem vode in že skoraj drastičnimi ukrepi pri omejitvah porabe pitne vode, v Spodnjem Podravju večjih težav z oskrbo za zdaj ni in jih tudi ne pričakujejo. Izjema je območje, ki ga pokriva Komunala Slovenska Bistrica, kjer zaradi varčevanja s pitno vodo že od začetka julija veljajo določeni omejitveni ukrepi.

Po dolgih letih čakanja se je lani začela gradnja ene najbolj prometnih vpadnic na Ptuju, Slovenskogoriške ceste. Izvajalec bi moral delo zaključiti do konca junija, a se je rok za dokončanje podaljšal za dva meseca. Nekateri krajani razloge za to pripisujejo dejstvu, da je delavcev na terenu (pre)malo za tako obsežno gradnjo, in menijo, da bi projekt ob ustrezni kadrovski zasedbi lahko izpeljali pravočasno.

Več sto gasilcev se že dneve bori z ognjenimi zublji na Krasu. V sredo so se klicu na pomoč odzvali tudi gasilci iz Podravja, ki so za 12 ur zamenjali utrujene in izčrpane domače gasilce. Nove ekipe gasilcev z našega področj so se izmučenim tovarišem na Krasu pridružile tudi danes.

Po dveh letih, ko se zaradi pandemije koronavirusa niso srečevali, so se ponovno srečali prostovoljci programa Starejši za starejše na območju Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje. Na tem območju je v tem programu dejavnih 438 prostovoljk in prostovoljcev, ki skrbijo za 13.000 starejših nad 69 let, 128 pa so na srečanju, ki je julija potekalo v restavraciji Pan, podelili priznanja in zahvale za 10 in več kot 15-letno prostovoljno delo.

Bilo je pred petdesetimi leti v Maroku, kjer sta se srečala Vlado Zemljič iz Slovenije in Martin Doherty iz Anglije. Oba s popotno žilico, z željo po odkrivanju novega in spoznavanju novega, ljudi in kultur. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so bile razmere zelo drugačne, mladim, kot sta bila Vlado in Martin, so omogočale, da so tudi z malo denarja lahko potovali in spoznavali nove kulture in ljudi podobnih misli.

Družba Elektro Maribor je že enajstič zapored nagradila najboljše dijake srednjih elektro šol s Ptuja, Maribora in Murske Sobote, se pravi območja, kjer skrbijo za vzdrževanje elektro omrežja. Dijaki so prejeli finančne nagrade v znesku od sto do tristo evrov.

Marsikdo si časa poletnega oddiha in dopusta ne predstavlja brez dobre knjige. Iz prve roke smo v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož preverili, katere vsebine to poletje najhitreje letijo s knjižnih polic in kakšno poletno dogajanje pripravljajo.

Ptujska slikarka Rozina Šebetič, ki se je poslovila lansko leto, je ustvarila neverjeten umetniški opus. Z največjim veseljem ga je delila skupaj z vsemi, ki cenijo likovno ustvarjalnost, posebej pa še njeno delo.

Neverjetno poletno zgodbo na Hrvaškem je letos doživel in spisal Dominik Gajser, gasilski tovarišiji in znancem znan kot Minč, iz Pečk pri Makolah. Njegovi pripravljenosti pomagati človeku v stiski in gasilskemu znanju se lahko zahvali češka turistka, ki ji je makolski gasilec rešil življenje.

Uresničila se je dolgoletna želja članov PGD Koračice iz občine Sveti Tomaž. Pred kratkim so tudi uradno prevzeli povsem novo gasilsko cisterno.

Haloške občine so preko projekta Naša Drava pridobile sredstva za izvedbo nekaj manjših investicij, predvsem na področju turizma. Vzpostavile so skupni koledar dogodkov, e-vodnik po območju in skupni turistični paket. Predvidena vrednost za lokalne partnerje LAS Haloze (PRJ Halo in občine Cirkulane, Gorišnica, Podlehnik, Zavrč, Majšperk) je približno 116.000 evrov, od tega je nekaj več kot 80.000 evrov evropskih sredstev.

Vsake toliko med kmeti vznikne ideja ali želja po ukinitvi zborničnega prispevka oz. obveznega članstva. Predvidevajo namreč, da bi se Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) bolj srčno zavzela za položaj in interese kmetov, če bi bilo njeno financiranje odvisno od prostovoljno pobranih članarin po vzoru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS).

Afriška prašičja kuga je bila v Evropski uniji prvič zaznana leta 2014, in sicer na območju Baltskih držav. Od takrat ne mine leto, da ne bi poročali o novih pojavih te nevarne nalezljive bolezni domačih in divjih prašičev, seznam držav, ki se soočajo s pojavom te bolezni, pa je vse daljši. Po mnenju lovcev je le vprašanje časa, kdaj se bo na tem seznamu znašla tudi Slovenija.

Andrej in Boris Voljč sta brata, ki sta po končanem študiju od očeta Edija prevzela družinsko podjetje. V vseh teh letih ga uspešno vodita in razvijata, vse več denarja vlagata tudi v robotizacijo podjetja.

Kmetijsko ministrstvo je objavilo novico, da bo vlada kmetom namenila nekaj več kot dva milijona evrov zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo. Izračunali so, da bodo kmetje upravičeni do 6,67 evra pomoči po hektarju. Simbolični znesek, ki ne odraža realnih stroškov, temveč je le prijetno sporočilo za javnost, pravijo kmetje.

Pomurski policisti so pred tednom dni obravnavali tatvino krompirja z njive, podravski pa večjo količino česna.

Minuli petek so vojaki v Metliki začeli odstranjevati prve metre žičnate ograje. Kljub temu da so z delom že začeli, pa je odprtih veliko vprašanj. Na notranjem ministrstvu, ki vodi postopke, so z odgovori zelo skopi. Na terenu je čutiti mešane občutke županov obmejnih občin in tamkajšnjih prebivalcev; nekateri odstranitev podpirajo, druge pa skrbi, kaj se bo zgodilo potem, ko ograje ne bo več.

Pred mesecem dni so ptujski mestni svetniki sprejemali pomembne odločitve o opuščenem odlagališču Cero Gajke, kjer je v balah zloženih približno četrt milijona ton komunalnih odpadkov. Ptujčani so se odločili, da odlagališče zaprejo, kar bo v naslednjih letih zahtevalo skoraj sedem milijonov evrov občinskega denarja.