Pred približno letom dni so začeli širiti in graditi komunalno infrastrukturo v ekonomsko-poslovni coni Ormož. Dela bi se morala zaključiti do konca maja, a so se po pojasnilih občine zaradi naknadno dogovorjene izgradnje plinovoda in istočasne gradnje obeh krožišč na glavni cesti precej podaljšala.

Kaj se dogaja na trgu energentov? Višjim cenam pogonskih goriv, električne energije in zemeljskega plina sledijo cene trdih goriv. Zelo negotov je položaj na trgu s peleti, ki jih v tem času pri marsikaterem trgovcu niti ni moč kupiti, cene so astronomsko zrasle. Nemalo ljudi je prepričanih, da sta pomanjkanje blaga in divjanje cen rezultat špekulacij in namernega zadrževanja blaga v skladiščih. Ker pozimi brez ogrevanja pač ne gre, bodo ljudje zanj primorani seči globlje v denarnico. A četudi so pripravljeni plačati več, se poraja še druga težava – dobavljivost. Trgovci namreč drv, sekancev in peletov nimajo …

Številni gasilci, med njimi tudi stotine naših iz prostovoljnih društev v Spodnjem Podravju, so na Krasu doživeli ognjeni pekel, grozljivko, soočeni so bili z dogodki, na katere se človek ne more vnaprej pripraviti. Začelo se je minuli torek, 19. julija, s SMS-sporočili: »Nujno aktivacija. Pomoč gašenja požara na Krasu. Pokliči takoj.« Stotine gasilcev iz domala vseh prostovoljnih gasilskih društev in 14 gasilskih zvez (GZ) so se v tistem tednu odzvale ob klicu na pomoč, ki je prihajal s Krasa, zavitega v ognjene zublje.

Od napovedanega in pričakovanega dežja v minulih dneh se je izcimilo le nekaj kapljic, ki so premalo, da bi napojile posušeno zemljo Dravskega in Ptujskega polja. Koruza že rumeni, kar obeta bistveno nižji pridelek, tudi tretja oz. četrta košnja sta vprašljivi. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so že začeli zbirati informacije o posledicah suše v kmetijstvu in pričakujejo, da bosta kmetijsko ministrstvo in Uprava RS za zaščito in reševanje uradno razglasila sušo.

Na Ptuju te dni poka od kulture in umetnosti, ki so jo v to okolje prinesli številni vrhunski glasbeniki in pevci iz Slovenije in tujine. Glasbena prestolnica Slovenije v teh dneh ob glasbenih gosti tudi številne obiskovalce od drugod.

Ptujčani in obiskovalci si lahko v tem času ogledajo številne razstave 20. festivala sodobne umetnosti Art Stays pod skupnim naslovom Postprodukcija, ki bodo na ogled do 18. septembra. Jerneja Forbicija, direktorja festivala in umetniškega vodjo, smo vprašali, kako so v KUD Art Stays zadovoljni z letošnjim festivalom in spremljajočim festivalskim dogajanjem.

Če bi dvorišča v starem mestnem jedru znala govoriti, bi bili bogatejši za številne zgodbe iz preteklosti mesta. Pročelja starih hiš oz. njihova zunanjost pogosto ne povedo veliko, če ne odprejo vrat v svojo notranjost, v dvoriščni del. Mnoga dvorišča v starem mestnem jedru so po zaslugi stanovalcev zasijala na novo in pripovedujejo nove zgodbe. Eno takih, ki živi v pravem pomenu besede kot ožji in širši družabni prostor, je dvorišče stavbe na Prešernovi 10. Tam že nekaj časa gostijo zasebna branja festivala Dnevi poezije in vina, zadnja leta pa tudi Hudo pokušnjo.

»Hrana bo dražja. To je neizbežno zaradi podnebnih sprememb, razmer v svetu, povečanja cen vhodnih surovin, stroškov v živilsko-predelovalni industriji. Kar zadeva kmete, pri njih so se odkupne cene nekoliko dvignile, a niso pokrile povečanja cen surovin – elektrike, nafte, delovne sile, mineralnih gnojil, za katera sploh še ne vemo, če jih bomo lahko jeseni kupili,« pravi Roman Žveglič, ki že poldrugo leto kot predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije zastopa interese kmetijske panoge in članov zbornice.

Včeraj zgodaj zjutraj so bili policisti obveščeni o tatvini goriva iz tovornega vozila na območju Slovenske Bistrice. Dva moška sta iz rezervoarja prečrpala okrog 250 litrov goriva v rezervoar svojega tovornega vozila, ko ju je med dejanjem zalotil zaposleni, sta mu storilca zagrozila s silo.

Cestno podjetje Ptuj (CPP) je za novo šolsko in študijsko leto razpisalo 15 kadrovskih štipendij: deset za srednješolske programe in pet za študijske.

Ko se temperatura zraka dvigne nad 30 stopinj Celzija, postane marsikje na delovnem mestu peklensko vroče. Za blaženje toplotne obremenitve zaposlenih delodajalci sprejemajo različne ukrepe; v slovenjebistriškem podjetju Aluminium Kety Emmi med drugim zaposlene 'hladijo' s sladoledom.

Ob splošnem naraščanju cen hrane in drugih življenjskih stroškov smo se podali na ormoško tržnico in preverili, kakšne so tamkajšnje cene. Kot povedo ponudniki, ki ponujajo zgolj lokalno, domače pridelke in izdelke, cen večinoma niso dvigovali.

Duhovniki v Rimskokatoliški cerkvi avgusta menjavajo svoje službe in delovna mesta. Mariborska nadškofija je kar nekaj sprememb naznanila tudi za župnije v Spodnjem Podravju. Nekatere duhovnike bodo premestili, druge razbremenili obveznosti, nekateri bodo redno duhovniško delo začasno odložili in izkoristili tako imenovano sobotno leto.

Tam, kjer je nekoč stala Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, je danes muzej volne in gobelinov, ki prikazuje obrt, ki je v Sloveniji skoraj povsem zamrla, ter spominja na nekoč cvetočo tekstilno industrijo v Podravju.

V občini Središče ob Dravi vse več staršev negoduje nad tamkajšnjim vrtcem Navihanček, ki je premajhen in dotrajan. Gre za montažni vrtec, podobeno kot v Miklavžu pri Ormožu, star približno pet desetletij, ki za zunanjo urejeno podobo skriva bolj klavrno notranjost.

Prečkanje potoka Studenčnica pri Pomaranči na Bregu je bilo dolgo časa neprimerno urejeno. Z gradnjo kolesarskih povezav si je občina zagotovila sredstva tudi za ureditev premostitvenega objekta čez omenjeni potok. Hkrati s tem mesto dobiva še eno brv, na Rogozniški cesti, in to do trgovskega centra Qlandija.

Za nami je še en vroč poletni konec tedna; temperature v regiji so se povzpele do 37 stopinj Celzija. Po Sloveniji, še posebej na Primorskem, se ta čas srečujejo z resnimi težavami z oskrbo z vodo, ki so posledica visokih temperatur in premalo dežja.

Zastareli in neustrezni kadrovski normativi v domovih upokojencev so velik problem, na katerega socialnovarstveni zavodi opozarjajo že dlje časa. Med drugim bi bilo nujno spremeniti normative za fizioterapevte, ki veljajo od leta 1979. V ptujskem domu, v katerem živi okrog 800 stanovalcev, imajo v vseh petih enotah zaposlenih le pet fizioterapevtov. Težava je tudi precej nizko plačilo, saj so nanje ob zadnjem dvigu plač popolnoma pozabili.

Zelenica na koncu Kraigherjeve ulice, na kateri so v prejšnjem mandatu nameravali graditi novi večstanovanjski stavbi, a se je načrt izjalovil, bo namenjena parkiranju. Parkirnih mest v blokovskih naseljih je bistveno premalo, zato je to vsekakor smiselna odločitev.

Ob hudi vročini in suši, ki smo jima priča te dni, in nasploh vse bolj sušnim letom, si je praktično nemogoče zamisliti pridelavo zelenjave in nekaterih drugih pridelkov brez namakanja. Zgleden primer urejanja namakalnih sistemov na kmetijskih površinah je občina Ormož, ki namaka že skoraj 870 ha njiv. Pripravljajo pa se na gradnjo sistema še na dodatnih 157 ha površin.