Obljube ministrov za gospodarstvo Matjaža Hana ter ministra, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Aleksandra Jevška ob obisku v Halozah so bile sladke kot letošnje grozdne jagode v haloških vinogradih. Župani upajo, da se sladkoba ne bo izgubila, kot se je že (pre)mnogokrat prej ob podobnih obiskih državnih veljakov.

Ptuj je slovensko mesto, tudi najstarejše, z največ priznanji za svojo urejenost. V preteklosti jih je prejel v različnih kategorijah, kot turistični kraj, izletniški kraj, dokler ga po večletnih prizadevanjih niso končno uvrstili med srednja mesta, kamor tudi sodi.

Občina Ormož je končala trimilijonsko investicijo na čistilni napravi, ki je na lokaciji nekdanje tovarne sladkorja. Čistilno napravo so nazadnje obnovili pred 28 leti (1994), bila je zastarela, tako po tehnologiji kot konstrukciji.

Kadrovske menjave v trojiški občinski upravi se, kot kaže, zaključujejo, županu Davidu Klobasi je slednjič uspelo dobiti še novo finančnico. To je postala Sabina Postružnik, med njenimi prvimi nalogami pa je priprava rebalansa proračuna. Županovi nasprotniki menjave zaposlenih pripisujejo slabim odnosom v kolektivu, Klobasa pa to odločno zanika in pravi, da so odnosi dobri, da pa je dela res zelo veliko, kar pač ni za vsakogar.

Pred več kot 30 leti je zasebno ambulanto splošne medicine v občini odprla Darja Pribožič. Vsa ta leta je delovala v starejši zgradbi, ki so ji domačini rekli kar »zdravstveni dom«. V njej je namreč tudi zobozdravstveni zavod Sok. Zaradi prostorske stiske so na občini že pred časom začeli razmišljati o selitvi ambulante na novo lokacijo.

Voda je vir življenja, mladi pa zagotavljajo prihodnost kraja in občine. Rdeča nit tokratne slovesnosti ob občinskem prazniku je bila voda, o njej pa so z izbranimi besedami, povezanimi v pesmih in deklamacijah, govorili otroci iz vrtca in osnovne šole Žetale. Med drugim so zbrane pozvali: »Ohranjajte pitno vodo, tudi mi jo bomo potrebovali.«

Klet frančiškanskega samostana Sveta Trojica bo danes zvečer prizorišče festivala vin vinogradnikov iz šestih občin lenarške upravne enote.

Klub ptujskih študentov (KPŠ) letos obeležuje 30 let delovanja. Temu jubileju posvečajo tudi letošnji festival Vino ni voda, ki se je začel minuli petek v romanskem palaciju.

Redar, ki se je s službenim vozilom zapeljal po potki v ormoškem parku, tega ne bi smel storiti, je na oktobrski seji občinskega sveta v Ormožu poudaril vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič.

Super volilna jesen se je začela. V nedeljo bomo volili predsednika države. Ker vse kaže na drugi krog, bomo na volišča ponovno šli čez 14 dni. In potem po 14 dnevih še enkrat, ko bomo 20. novembra volili lokalne predstavnike oblasti. V občinah, kjer bodo o županih odločali v drugem krogu, bodo volitve še 4. decembra. Vmes, 27. novembra, pa bomo zelo verjetno odšli na volišča še zaradi trojnega referenduma.

Podobno kot v drugih občinah so tudi v Lenartu organizirali mrežo prostovoljcev, ki so pripravljeni starejše občane brezplačno odpeljati po nujnih opravkih.

Evropski kmetje so upravičeni do izplačila neposrednih plačil pod pogojem, da upoštevajo pravila o zdravju in dobrobiti ljudi, živali, rastlin in okolja. Izplačila niso nagrada kmetom, temveč naj bi ohranjala ekonomsko vzdržnost kmetij oz. izravnavala razliko med odkupnimi cenami in stroški, ki jih imajo kmetje s pridelavo hrane za ljudi in živali (ter surovin za bioplinarne), a med največjimi prejemniki izplačil v Sloveniji niso kmetje, temveč znana živilska oz. kmetijska podjetja.

Kot je znano, je vlada pred časom že sprejela ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah javnega sektorja. Njen cilj je znižati porabo energije za deset odstotkov. Med pomembnejšimi je ukrep, da se prostori v organih državne uprave ne ogrevajo na višjo temperaturo zraka, kot je 20 stopinj Celzija. Ta ukrep je zavezujoč samo za organe v državni upravi (ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe, upravne enote), za ostale pa velja kot priporočilo.

Finančno obdobje pridobivanja evropskih sredstev 2014–2021 se končuje. Slovenija se resnega črpanja evropskega denarja vsakič loteva šele, ko se obdobje financiranja izteka. To je postala stalna praksa, zato se vedno koristijo podaljški finančnega obdobja, trenutno je to do leta 2023.

Člani Etnografskega društva (ED) Cigani Dornava so to jesen gostovali v Šabcu, udeležili so se mednarodnega Čivijaškega karnevala. Ker je korona karneval minula leta preprečila, so se letošnjega toliko bolj veselili.

Ptujčanke so vražja dekleta, lepa, talentirana, ambiciozna, o tem ni dvoma. V samostojni Sloveniji so doslej osvojila skoraj vse prestižne lepotne naslove. Zdaj se jim je pridružila 21-letna študentka velnesa Lea Prstec, ki je osvojila laskavi naslov Miss earth Slovenije 2022. Prihaja iz Podvincev, naselja, ki piše nadvse uspešno zgodbo zmagovitih mladih ljudi na področju športa in lepote.

Pri delodajalcih so vse bolj zaželeni certifikati uspešnosti. Gre za dokument, ki ga lahko pridobijo dijaki in dijakinje, ki so v času srednješolskega izobraževanja pridobili delovne izkušnje v tujini. V Šolskem centru Ptuj zato mladim že vrsto let omogočajo, da nekaj tednov aktivno preživijo v eni izmed evropskih držav. Med letoma 2017 in 2022 so izvedli 193 mednarodnih izmenjav oz. mobilnosti dijakov in zaposlenih v okviru Eramus +.

»Police v našem skladišču so vse bolj prazne, z vsemi podražitvami in začetkom kurilne sezone pred vrati pa se bodo potrebe družin po prehrani in humanitarni pomoči verjetno še povečale,« je bilo pred dnevi objavljeno na Facebook strani humanitarnega programa Veriga dobrih ljudi, skupaj s prošnjo po donacijah, saj je očitno vse več ljudi potrebnih pomoči, medtem ko materialne donacije upadajo. »Včasih tudi ves mesec ni nobene donacije hrane,« pravijo.

Število brezposelnih v regiji je v zadnjih mesecih konkretno upadlo. Medtem ko jih je bilo pred leti na območni službi Zavoda za zaposlovanje več kot 6.000, jih je trenutno trikrat manj. Približno sorazmerno s temi številkami pričakovano upada tudi delež zaposlenih svetovalcev in drugih na samem zavodu.

Na državni meji med Slovenijo in Hrvaško pri sv. Avguštinu nad Veliko Varnico so se na pobudo Hrvaško-slovenskega društva prijateljstva sestali prijatelji, sosedje, mejaši in ugotovili, da med slovenskim in hrvaškim narodom obstaja vez, ki ji nobena meja ni ovira.