Gasilci so izjemnega pomena, zlasti ko gre za posredovanje v najrazličnejših situacijah, kjer rešujejo človeška življenja. Svoje delo opravljajo prostovoljno in nesebično, pri tem pa porabljajo svoj čas ter izpostavljajo svoje zdravje in celo življenje za varnost občanov. Žal pa se na terenu pojavljajo tudi situacije, ko zaradi različnih razlogov prihaja do takšnih ali drugačnih zlorab gasilskega prostovoljstva.

Na Ormoškem razmišljajo o izgradnji kolesarske steze od ormoške vasi Sodinci do tomaževskih Savcev. V Sv. Tomažu projekt načeloma podpirajo, a imajo pri tem kup pomislekov.

Danes v Sloveniji živi 181.000 tujih državljanov, ki prihajajo izven držav Evropske unije.

Svetniki občine Dornava 49-odstotnega dviga cen vodarine na seji minuli četrtek niso potrdili. Poudarili so, da je dvig cene v tako visokem deležu neupravičen. Razumeli bi 20-odstotno podražitev, medtem ko na podražitev 49 odstotkov pač ne morejo pristati, so sklenili.

V občini Zavrč so bili na zadnji seji občinskega seja precej kritični do občine Kidričevo, ki se je z vsemi štirimi uprla napovedanim podražitvam vode in zahtevala ločen elaborat za svojo občino. Po besedah završkega župana Slavka Pravdiča gre v tem primeru najverjetneje za načrtno rušenje sistema.

Marijan Brunec iz Zavrča je eden izmed tistih ljudi, ki je na starost izbral preprosto in skromno življenje. Marsikomu morebiti nerazumljivo, celo neverjetno, vendar je izjemno zadovoljen. »Sreče ti ne more dati noben človek in noben prostor, sreča je lahko samo v človeku samem,« pove na hišnem pragu skoraj 200 let stare hiše, v kateri živi že od leta 1996. Njegova pokojnina bi mu zadoščala, da bi lahko živel kjerkoli drugje, vendar pri 88 letih sploh ne razmišlja o selitvi.

Danes so v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma razglasili Slovenko leta 2022. Letos so ga bralke in bralci dodelili igralki Mileni Zupančič.

Občina Podlehnik išče javni zavod oz. dom upokojencev, ki bi v sodelovanju z občino na razpis ministrstva prijavil projekt gradnje manjšega doma za starejše v centru Podlehnika s skupno 48 posteljami.

Za zidovi starega Ptuja, za zidovi starih in nekoliko mlajših zgradb, tudi tistih, ki so nekoč pisale uspešne zgodbe ptujskega gospodarstva, se odvijajo prave življenjske drame, v večini skrite pred očmi javnosti. Ljudje živijo v izjemno težkih razmerah, njihove stiske se zaradi vedno slabših razmer še poglabljajo. Pogosto je načeto tudi njihovo zdravje. V stavbi nekdanje Ptujske tiskarne biva v eni od sobic, brez vode in centralnega ogrevanja, sanitarije s kopalnico so skupne, že šest let Igor Z., ki bo marca letos dopolnil 62 let.

Tako kot v drugih spodnjepodravskih občinah so tudi v Kidričevem na februarski seji potrjevali nove cene vode, a le za del, ki ga pokriva Komunala Slovenska Bistrica. Predloga novih cen vode Komunalnega podjetja (KP) Ptuj župan Anton Leskovar medtem ni dal na dnevni red seje, saj se s skupnim elaboratom za vse občine ne strinja, temveč zahteva svojega za Kidričevo, kot jim to pripravi KP Slovenska Bistrica.

Ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter različnih vzgojnih zavodov zahtevajo višje plače. Trenutno so uvrščeni v razponu od 47. do 53. plačnega razreda, od prvega aprila se bodo pomaknili za en razred višje. Med drugim opozarjajo na vedno večja plačna nesorazmerja, ki jih je še dodatno poglobil dvig minimalne plače. Sistem je postavljen tako, da ima cel kup ravnateljev nižje plače kot učitelji. Odgovornost do otrok in zaposlenih ter obseg dela pa sta vsako leto večja.

V Talumu so potrdili, da konec meseca dokončno ugašajo elektrolizne peči za proizvodnjo aluminija.

Stiske ljudi se tudi v občini Markovci povečujejo. Tako opažajo humanitarke Občinske organizacije Rdečega križa (RK) in župnijske Karitas. Ob pripovedovanju njihovih zgodb se marsikomu orosi oko. Skoraj neverjetno se zdi, da v tako lepo urejenih vaseh živijo tudi ljudje, ki nimajo niti za kruh. Take družine in posamezniki skušajo svoje težave čim bolj zakriti, držijo pa se bolj zase

Občina Ormož je že lani obljubljala začetek obnove in dogradnjo dotrajanega vrtca v Miklavžu pri Ormožu, pri čemer so računali na precejšnje državno sofinanciranje. Obnove se bodo, kot kaže, le lotili letos, gradnja pa se bo zavlekla v prihodnje leto, saj bodo vrtec gradili izključno z občinskim denarjem.

Dejstvo je, da se je v preteklosti več kot polovica mladih za prevzem kmetij odločila zaradi finančnih spodbud in da so slednje edini učinkoviti ukrep za znižanje starosti gospodarjev na slovenskih kmetijah. Na ministrstvu torej vedo, kaj potrebuje slovensko kmetijstvo, a nekateri kmetje menijo, da so zdaj naredili korak v drugo smer.

Verjetno je večina nehala šteti, kolikokrat je prejšnji občinski svet zdaj že bivšemu županu zavrnil predlagani odkup Petrolove koncesije zaradi tehnično pomanjkljive energetske sanacije treh občinskih objektov: osnovne šole, zdravstvenega in gasilskega doma ter Volkmerjevega doma kulture.

Neverjetno. Zdi se, da je človek videl oz. doživel že vse, kar se videti ali doživeti pravzaprav da. Pa vendar nas vsakokratni oblastniki še vedno znajo presenetiti. Presenetiti je izjemno mila beseda, ko zgodba nanese na zloglasno ograjo ob državni meji s Hrvaško – pa pustimo ob strani, kako smiselna oz. učinkovita je ta ... To bi lahko bila le še ena, za odtenek malce manj tragikomična zgodba.

Gasilci so z nedavnim protestom v središču Ljubljane ostro nastopili proti vladi. Namen shoda, ki je sicer postregel z nekaj grobimi besedami, je bil opozoriti na nizke plače. Razpon bruto plač gasilcev, skupaj z dodatki, se večinoma giba med 1.700 in 2.500 evri bruto, kar je neto od 1.200 do 1.600 evrov. K temu znesku se prištejejo še stroški povračila za malico in prevoz na delo.

Maturantski ples je za večino staršev ogromen finančni zalogaj. Že samo strošek vstopnic za štiričlansko družino je (danes) okoli 200 evrov. K temu je treba prišteti še plesne vaje, nakup oblek, čevljev, frizuro, morebitno ličenje … Otroci premožnejših staršev si lahko vse to brez težav privoščijo. Vsem tem standardom, ki jih določajo bogati, pa težko sledijo vsi drugi. Nekateri se zaradi revščine maturantskemu plesu raje odpovejo. Udeležba na dogodku namreč ni obvezna, si pa verjetno vsak želi, da bi lahko šel.

Trinajstega februarja je bila v Mestnem gledališču (MG) Ptuj premiera mladinske predstave Gorjanci. „Na ptujskem odru j smo lahko videli prvo verzijo te predstave. Njena posebnost je v tem, da nastaja v dveh vsebinskih oblikah. Prva je namenjena mladim od 10. leta naprej, premiera pa je bila na Ptuju. Zatem pa se seli v Trst, kjer bo nastala kot predstava za odrasle z bolj temačnimi in globokimi zgodbami. Ta predstava bo na Ptuj postavljeni jeseni v sklopu abonmaja za odrasle," je izpostavil direktor Peter Srpčić.