Ravnica na relaciji Trnovci–Trnovska vas je kot naročena za divjake, ki radi nebrzdano pritiskajo na plin.
Dobrih deset let je trajala ponovna gradnja leta 1945 porušene minoritske cerkve sv. Petra in Pavla Ptuj. Letos pa bodo končno postavili tudi orgle, s čimer bo cerkev tudi v popolnosti dokončana.
Občina Kidričevo je Petrolu posredovala predlog za prekinitev koncesijske pogodbe za ogrevanje. Uporabniki s koncesionarjem niso zadovoljni, ne po tehnični in ne po cenovni plati, lokalna skupnost pa kljub zajetnemu finančnemu vložku v ogrevalni sistem vpliva na ceno toplote očitno nima. Kidričani želijo ogrevanje vzeti v svoje roke, koncesijo bi, enako kot je to na Ptuju, dali svojemu občinskemu podjetju Vzdrževanje in gradnje Kidričevo.
Baletni oddelek Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj letos obeležuje 20-letnico delovanja. Temu jubileju so posvetili letni baletni nastop, v katerem sodeluje večina učencev in učenk. Pod vodstvom Alenke Kostrevc so se v prvem delu svečanega dogodka predstavile najmlajše plesalke baleta, v drugem delu pa so uprizorili predstavo Čarovnik iz Oza.
Na Strojni šoli ŠC Ptuj je velik poudarek na spoznavanju novih tehnologij in računalniškega razmišljanja. V gospodarstvu se namreč vse več procesov avtomatizira in robotizira, zato želijo dijake v čim večji meri opremiti s tovrstnimi znanji.
V Sloveniji imamo že več kot 660 poslovnih con, država pa nadaljuje s spodbujanjem gradenj in nadgradenj manjših ekonomsko-poslovnih con. Letos je v ta namen dobilo zeleno luč devet občinskih projektov, med njimi tudi občini Središče ob Dravi in Podlehnik.
Plazovi v Halozah so nikoli končana zgodba. Vsako večje neurje, pa tudi močne odjuge povzročajo zdrse zemljine, ki ogrozijo hiše, dostope do domov ali kot zemeljske rane zevajo sredi pobočja. Sanacija je dolgotrajna in izjemen finančni zalogaj, ki se ga haloške občine brez pomoči države težko lotijo. Napovedi glede sofinanciranja plazov v Halozah pa so za zdaj izjemno skromne.
Marec je tudi mesec, ko se običajno začenjajo vpisi bodočih vrtičkarjev. V Majšperku nameravajo v vrtčevskem letu 2023/2024 pod streho vrtca sprejeti 31 najmlajših občanov in občank.
V Kidričevem, najmanjši enoti Doma upokojencev Ptuj, bodo v pritličju preuredili in povečali razdelilno kuhinjo, ki bo postala centralna. Sočasno bodo dodatno uredili tri sobe. Vsak tak izkoristek prostora pomeni povečanje kapacitete doma, večje prihodke, pa tudi krajše čakalne dobe.
Kljub temu da je bilo po dvigu zapornic z mejnih prehodov ob slovensko-hrvaški meji v druge enote premeščenih okoli 760 policistov, Policija razpolaga še s 721 pomožnimi policisti. Zanje je v zadnjem letu šlo skoraj 4,7 milijona evrov.
Previdnost je letos kmete drago stala. Mnogi so se namreč v strahu pred ponovitvijo scenarija 300-odstotne rasti cen dušičnih gnojil že konec lanskega leta oskrbeli z določeno količino uree ali kana. Toda cena zemeljskega plina je padla, posledično tudi umetnih gnojil. To je velik udarec za kmete, ki so se odločili biti na varni strani, saj so gnojila preplačali tudi več sto evrov po toni.
Že to pomlad bo ptujski mestni svet predvidoma obravnaval predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je podlaga, da lahko v naselju Žabjak steče gradnja novih 19 hiš. Stanovalci pravijo, da proti temu sicer nimajo nič, se pa bojijo, da se bo že tako katastrofalno stanje na področju prometa še bistveno poslabšalo. Obenem zahtevajo umik odpadkov in zaprtje deponije, ki bi sicer morala nehati obratovati že lani poleti.
Dijaka prvega letnika ormoške gimnazije Filip Kirič in Anej Žalar sta se domislila izvirne ideje – SmartCharge oz. pametnega vložka za čevlje ter navdušila na podjetniških izzivih za mlade. Odličen rezultat sta dosegli tudi dijakinji Veronika Viher in Žanamari Kaloh z idejo o naravnem zdravilišču Natural Spa Resort. Z inovativnima podjetniškima idejama sta se obe ekipi uvrstili med 12 polfinalistov tekmovanja v podjetniških idejah mladih Popri.
Prikazovalniki hitrosti ne opominjajo le voznikov na pretežke noge, temveč beležijo tudi podatke o številu prehitrih voznikov, ki so lahko podlaga za nadaljnje ukrepanje. V Makolah so ugotovili, da več kot polovica voznikov ne upošteva omejitve 50 km/h na regionalni cesti Majšperk–Poljčane skozi kraj Stranske Makole, nekomu se je celo tako mudilo, da je peljal kar 111 km/h.
Televizija Skupnih internih programov (SIP TV) pod novim občinskim vodstvom v Vidmu sej občinskega sveta ne prenaša več v živo. »Kaj je narobe, da ne snemamo več sej? Ali se bojimo, nimamo poguma, ali kaj skrivamo?« je vprašal svetnik Ivan Krajnc. Župan Brane Kolednik je odvrnil, da so seje javne in da bodo denar raje porabili za promocijo občine in prireditev.
Varna meja pitja alkohola ne obstaja. Skoraj polovica 15-letnikov je že pila alkohol, približno 14 % vsaj enkrat tedensko. Posledice so lahko tudi tragične, zlasti v prometu. Znan je primer, ko je opiti mladostnik zaradi neumne stave zapeljal v nasprotno smer na avtocestnem odseku in trčil v kombi, v katerem je bila šestčlanska družina. Posledice: šest hudo poškodovanih in ena smrtna žrtev.
Na Okrožnem sodišču na Ptuju, ki pod streho združuje ptujsko okrožno ter okrajni sodišči na Ptuju in v Ormožu, so z delom v minulem obdobju zadovoljni. Generalno jim je uspelo znižati sodne zaostanke, delo na gospodarskem oddelku jim gre tako dobro od rok, da bodo pomagali še Celjanom. Vsa tri sodišča sodnega okrožja Ptuj zaposlujejo 152 sodelavcev, od tega 27 sodnikov. Potrebovali bi še dva sodnika na kazensko-preiskovalnem področju.
Razpršeni hotel Jeruzalem Slovenija, ki bi po prvih napovedih že moral začeti delovati konec leta, naj bi zaživel pred letošnjo poletno sezono.
V štirih slovenskih občinah država izvaja obnovo negovalnih bolnišnic. Čeprav je bilo med možnimi opcijami za gradnjo novih kapacitet tudi zemljišče ob ptujski bolnišnici, pa do izvedbe te investicije očitno ne bo prišlo.
Številni župljani se že pripravljajo na enega pomembnejših dogodkov v župnijah, to je podelitev zakramenta sv. birme mladim župljanom. Toda v Beltincih bo že letošnji birmanski obred drugačen, kot so ga bili vajeni. Birmancev pred birmovalca ne bodo pospremili birmanski botri. Za to naj bi se odločili zaradi težav, povezanih z izbiro botrov, pa tudi zaradi visokih pričakovanj glede daril. V Mariborski nadškofiji o tem ukrepu za zdaj še ne razmišljajo. Vprašanje pa je, ali je res danes največji krščanski greh, da boter živi neporočeno življenje.
