Anže Čeh iz Gorišnice je že pri osmih letih začel igrati orgle. Ta instrument ga je popolnoma prevzel, predvsem zaradi zvoka. Zelo dobro se spominja trenutkov, ko je na koru cerkve prvič zaigral občestvu. Že vrsto let je organist v domači fari, lani pa je prevzel še vodenje mešanega cerkvenega pevskega zbora. Med drugim je tudi gasilec in član Prosvetnega društva Ruda Severja Gorišnica.

Sredi noči, natančneje ob 3.19, so gasilci iz Majšperka prejeli klic na pomoč, poziv na gašenje strojne lope v naselju Skrblje na eni izmed večjih govedorejskih kmetij v Podravju. Intervencija je bila obsežna in naporna, priznavajo gasilci. Kadeče se seno in slama, za nameček pa še dnevne temperature preko 30 stopinj Celzija.

V Gorišnici so minulo soboto z osrednjo prireditvijo svečano obeležili 28. občinski praznik. Župan Borut Kolar je bil izjemno zadovoljen z obiskom, saj je bil šotor v Športnem centru zapolnjen do zadnjega kotička. Vabilu na dogodek so se odzvali tudi številni župani sosednjih občin ter predstavniki zavodov in drugih organizacij.

Tretji julijski konec tedna so na Polenšaku slavili biserni jubilej žetve z razstavo kruha in pogač. Polnih šest desetletij je minilo, odkar so na pobudo domače gostilničarke Mimice Šegula prvič prikazali kmečko opravilo žetve. Od takrat se je na prireditvi zamenjalo več generacij žanjcev in žanjic ter vseh drugih, ki so vključeni v organizacijo prireditve.

Znani ptujski umetnik in frizer Aleksander Fenos je ustvaril serijo razglednic, ki so lahko lepo darilo, spominek in turistična zanimivost.

Tudi letos poleti so na mladinskem oddelku v Knjižnici Ivana Potrča že tradicionalno povabili na poletne pravljične urice za otroke. Prvo so izvedli 5. julija, do 4. avgusta jih bo še nekaj – vsako sredo in petek. Prihodnje leto bodo upihnile že 30. svečko, prve pravljične urice so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj izvedli že leta 1994.

Za javno varnost in red v Ormožu skrbijo redarji spodnjepodravske medobčinske redarske službe, ki svetnikom vsako leto pripravijo poročilo o svojem delu.

Skorajda ni društva ali občine v Spodnjem Podravju, ki ne bi sodelovala s podjetjem Krodo iz Žetal. Podjetje Adolfa Kröpfla že 20 let izposoja prireditvene šotore najrazličnejših dimenzij za najrazličnejše dogodke. Danes uspešna poslovna zgodba pa se je rodila iz pogovora v kuhinji enega izmed gostinskih lokalov.

S prvim januarjem letos so v trojiškem vrtcu začele veljati nove ekonomske cene, ki pa ne bodo zdržale do konca leta, kajti svetniki so na mizo dobili predlog za dodatno povišanje.

Po treh letih in pol ima Ptuj končno nov turistični zemljevid, ki je izšel pred dobrim mesecem dni. Vključeni so nekateri doslej prezrti in novi ponudniki. Zlasti je treba pohvaliti vse tiste zasebnike, ki so se na lastno pobudo in s svojimi sredstvi odločili obogatiti ptujske nastanitvene zmogljivosti.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob obisku obnovljene oranžerije v dvorcu Dornava poudarila, da si na ministrstvu najmanj želijo, da kulturni spomeniki – gradovi in drugi objekti – po obnovi ostanejo zaprti. Roko na srce: prav to se je zgodilo tako v Dornavi kot na Borlu. V Dornavi leto dni sameva obnovljena grajska kapela, na Borlu pa že dve leti 1.300 m² obnovljenega dela gradu. Sedaj je v Dornavi obnovljena še oranžerija, ki pa tudi ne bo tako hitro na voljo za obiske in javno rabo.

V poletni sezoni ptujske Terme obratujejo od 9. do 20. ure, ne pa tudi vse atrakcije. Tobogane in olimpijski bazen zaprejo prej, kar pa je po mnenju nekaterih obiskovalcev – glede na ceno vstopnice – nesprejemljivo: "Lažje bi to sprejeli, če bi vsaj znižali ceno zaradi tega ukrepa."

V minulih dneh se je vreme ponovno razbesnelo, neurja so škodo povzročila tudi v Spodnjem Podravju. Medtem ko so jo v torek kraji v regiji še dobro odnesli, je bila sredina nevihta bistveno močnejša.

Na Javnem zavodu za turizem, kulturo in šport bodo odpuščali. Takoj ko je postalo jasno, da bodo po novi sistemizaciji delovnih mest v doslej 12-članskem kolektivu nekateri postali višek, je v Ormožu završalo, in to zlasti na družbenih omrežjih, po mestu pa so zaokrožile tudi anonimke.

Medtem ko Slovenija 25 let ni sposobna zgraditi 30 kilometrov ceste od meje s Hrvaško z navezavo na avtocesto (najprej je bila to Slovenska Bistrica, danes Ptuj), sosedje Hrvati s svetlobno hitrostjo pripravljajo projekt za 12-krat daljšo magistralno cesto med slovensko in srbsko mejo, za katero imajo po navedbi Ministrstva za infrastrukturo (MZI) v večini že izdelano projektno dokumentacijo.

V Markovcih uspešno deluje obrtna cona, velika približno 20 hektarjev. Občina je v zadnjih letih cono večkrat povečala. Zadnja, že četrta širitev je bila uspešno zaključena pred letom in pol, ko so vseh devet parcel v velikosti 3,2 hektarja uspešno prodali. Komunalno opremljanje so zaključili konec leta 2021, nekaj mesecev kasneje pridobili uporabno dovoljenje in nato so lahko zemljišča predali v uporabo. Od takrat naprej pa se na tem območju še ni zgodilo prav veliko. Novi lastniki še niso začeli graditi poslovnih prostorov.

Ptujska občina je na nekaterih lokacijah, predvsem tam, kjer je prihajalo do vandalizma, že vzpostavila videonadzor. V prihodnje načrtujejo namestitev dodatnih kamer še na nekaterih mestih.

Komaj čakate, da je konec tedna in boste lahko zjutraj nekaj dlje poležali v postelji ali pa si s knjigo v roki privoščili popoldanski počitek v prijetni senci domače terase ali vrta? No, načrte vam lahko prekriža sosed, ki se je prav tisti dan odločil za urejanje svoje okolice in že od ranega jutra povzroča hrup s kosilnico ali žago.

Vse več uživalcev mleka je občutljivih na laktozo oz. jim mleko povzroča prebavne motnje. V svetu že imajo odgovor na to problematiko, v Sloveniji so ga kmetje s pomočjo mariborske kmetijske fakultete tudi odkrili. To so krave, ki dajejo tako imenovano A2-mleko oz. pramleko, kot so ga poznali naši predniki pred stoletji, ki pa se je skozi leta zaradi mutacij pri kravah praktično izgubilo.

Vse več učiteljev pri delu z učenci in dijaki uporablja sodobne tehnološke pripomočke, kot so tablice, pametni telefoni, elektronska gradiva, interaktivne table … S prihodom umetne inteligence pa so se odprle povsem nove razsežnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri poučevanju mladih. Ker je usposobljenost učiteljev na tem področju zelo različna, bodo imeli naslednja tri leta možnost dodatnega usposabljanja v okviru projekta Digitrajni učitelj.