Prodajalci k nakupu sadežev z doline Neretve vabijo iz kombijev ob cesti, stojnic ali lesenih hišk. Nedavno pa je slovensko družbo vznemirila novica o odpoklicu s klorpirifosom onesnaženih mandarin hrvaškega porekla. Inšpektorji za hrano so najprej pogledali k trgovcem, minuli teden tudi k prodajalcem sadja ob cestah. »Uradni nadzor še poteka in podatki se še zbirajo,« so odgovorili s kmetijskega ministrstva.

Kulturno društvo (KD) Odpev iz Male vasi je v dvorani v Muretincih priredilo koncert ljudskih viž, pesmi in plesa z mednarodno udeležbo. Predstavili so tudi zgoščenko z naslovom Ljudska glasba in pesem na vasi.

Zaradi povečanja obsega nalog je država letos skupnim občinskim upravam (SOU) omogočila dodatne sofinancirane zaposlitve. V SOU Spodnje Podravje bi lahko zaposlili 15 dodatnih delavcev, a naj bi imeli kar nekaj težav z iskanjem ustreznega kadra. To težavo bodo lahko rešili z reorganizacijo dela ptujske občinske uprave, saj bo Mestna občina del zaposlenih in nalog  prenesla na SOU SP. V prvi vrsti gre za pravnike in informatike. Občinski odlok – kljub nekaj pomislekom – so po skrajšanem postopku spremenili na način, da je takšna poteza dopustna in skladna z zakonodajo.

Zaposleni na upravnih enotah v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, na Ptuju, Jesenicah in Rušah bodo danes stavkali. V času stavke, ki bo trajala ves dan, med 7. in 19. uro, bodo strankam zagotavljali najnujnejše storitve v skladu z zakonom. Stavka bo potekala na sedežih upravnih enot pa tudi na krajevnih uradih.

Letošnja letina večine poznih poljščin bo po pričakovanjih državnega statističnega urada povprečna. Grozdje naj bi obrodilo nekoliko slabše kot lani, za petino manjšo letino pa statistiki pričakujejo tudi pri poznih vrstah sadja. Letini sončnic in soje naj bi bili na drugi strani dobri.

Kmetijska letina 2023 je pod streho, glavnina kmetov pa je v zemljo že posejala žito za prihodnje leto. Pridelek pšenice je bil podpovprečen, koruze skoraj za tretjino boljši, a le na tleh, kjer pridelka koruze ni zdesetkala moča. Odkupne cene po izračunih kmetijskega inštituta še zdaleč niso pokrile proizvodne cene, zato številni kmetje, utrujeni od borbe z vremenskimi pogoji in odkupnimi cenami, razmišljajo o opustitvi konvencionalnega kmetovanja in se spogledujejo z ekološkim kmetijstvom. Osrednji cilj pa ni pridelava ekološke hrane - glavna motivacija je subvencija.

Letošnje leto je praznično leto za družinsko podjetje Hanželič, d. o. o., ki ima sedež v obrtni coni Novi jork v Markovcih, naslednika Ključavničarstva Hanželič Franc, s. p. 15. oktobra letos je preteklo 50 let od njegovih začetkov oz. od dneva, ko je Franc Hanželič prejel uporabno dovoljenje za opravljanje dejavnosti v Dornavi. Prvo delavnico je imel na domačem dvorišču pod jablano, ki jo je kmalu nadomestila zidana delavnica.

Boj proti izgradnji 56 okrog 200 metrov visokih vetrnih elektrarn je ob jeznih krajanih povezal tudi župane občin Slovenska Bistrica, Zreče, Ruše in Oplotnica, civilne iniciative in druge organizacije. Nasprotujejo postavitvi vetrnic v samo osrčje pohorskih gozdov ter s tem projektu, ki ga vodi ljubljansko podjetje Energija na veter v rokah švicarske družbe neznanih lastnikov.

Člani Turističnega društva Destrnik so na klancu pred občinsko stavbo v Janežovskem Vrhu leta 2019 kot prvi v Sloveniji s 70 trsi vnukinje najstarejše trte na svetu zasadili občinski vinograd.

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji registriranih 263 socialnih podjetij, od tega 60 v podravski regiji. Čeprav imajo v imenu besedo »socialno«, to ne pomeni, da živijo izključno na račun državnih podpor, temveč je osnovna razlika med klasičnim in socialnim podjetjem, da slednje ni ustanovljeno z namenom pridobivanja dobička. Med bolj znanimi na ptujsko-ormoškem območju je zagotovo Center ponovne uporabe Ormož, ki ima več poslovnih enot. Med podjetnejšimi je tudi Eko Prlekija pod taktirko Urške Hojnik in Boštjana Kosca.

Svetniki so soglasno potrdili predlagani osnutek občinskega proračuna za prihodnje leto, ki ga bo župan Mirko Cvetko predstavil tudi na zboru občanov.

Župan občine Juršinci Robert Horvat je že nekajkrat poudaril, da bodo prioriteta naslednjega proračuna vlaganja v osnovno šolo. Zaradi zamakanja morajo popraviti streho, ob tem pa se še vedno odločajo, ali iti z investicijo sočasno v gradnjo dodatnih učilnic ali pa ostati samo pri strehi.

V blokovskem naselju Kidričevo so se zelo razveselili novih igral, ki jih je uredila občina.

O šolskih prevozih se zadnji časi veliko govori, saj predstavljajo vse večje breme za občinske proračune. V večini občin imajo poleg rednih avtobusnih linij tudi izredne, ki v šolo in iz nje vozijo otroke. Zaradi negotovega gospodarskega stanja, pa tudi kritičnega pomanjkanja šoferjev avtobusov, je država pred odločitvijo, ali bo še dovolila kombinacijo šolskih in rednih linij, občine pa že tudi same razmišljajo o zmanjševanju stroškov in preverjajo, ali so pri njih res potrebne vse obstoječe šolske linije.

Svetniki so potrdili investicijsko dokumentacijo za obnovo atletske steze, ki obkroža destrniško nogometno igrišče. Občina se namreč s projektom lahko prijavi na aktualni razpis Fundacije za šport; če bodo uspešni, bo Fundacija sofinancirala polovico investicije, ki je ocenjena na dobrih 57.000 evrov, drugo polovico (28.500 evrov) pa občina.

Plače so vedno občutljiva tema, kar se je pokazalo tudi v Vidmu. Občinski delavci so bili namreč v minulih dneh, po objavi informacije s seje občinskega sveta, da se je masa plač povečala za kar četrt milijona evrov, deležni kritik in žaljivk. Te so neupravičene, saj v proračunu prikazana masa plač temelji na predvidevanjih oz. izračunih ob predpostavki, da je v občinski upravi zaposlenih 23,5 delavca in ne 16,5, kot jih dejansko je. Letos bodo za plače v Vidmu tako porabili 100.000 evrov več kot lani.

Za plače javnih uslužbencev bo Mestna občina Ptuj v naslednjem letu namenila skoraj devet milijonov evrov. Ob skupno 30-milijonskem proračunu je to izjemno velik delež in predstavlja skoraj tretjino vsega razpoložljivega denarja. Vsak dogovor države s sindikati, podražitev storitev institucionalnega varstva, vrtca, pa tudi dodatno zaposlovanje se odraža na občinskih proračunih in nižanju deleža sredstev, namenjenega investicijam.

Neurja so v štirih mesecih na območju Podravja povzročila za vsaj 30 milijonov evrov škode na javni infrastrukturi, objektih in kmetijskih zemljiščih. Polovica škode je nastala na območju Cirkulan, kjer je občinska komisija ocenila, da je od začetka maja do vključno 4. avgusta nastalo za 18 milijonov evrov škode. In čeprav je že ocenjena škoda izjemna, bodo stroški sanacije še mnogo višji, prav gotovo pa tudi dolgotrajni.

Zavod za zdravstveno zavarovanje bo začel pošiljati odločbe o vključenosti v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, so bili naslovi, ki so konec minulega tedna preplavili medije. Večina bralcev tem člankom verjetno ni namenjala posebne pozornosti, saj naslovi niso bili bombastični ali provokativni, takšni, ki bi pritegnili. Gre pač za odločbe, ki jih bodo poštarji pustili v naših poštnih nabiralnikih; tako kot spomladi pustijo odločbe o dohodnini.

Med delodajalci, ki nujno potrebujejo dodatno delovno silo, je tudi ptujski dom upokojencev. Enoto v Žabjaku bodo lahko zapolnjevali glede na to, kako uspešni bodo pri pridobivanju kadra. Tega so iskali tudi v Bosni in Hercegovini, v kratkem bodo zaposlili sedem novih sodelavk, dogovarjajo se še z dvajsetimi. Na pomoč jim je priskočilo tudi podjetje Špedicija Goya. Kar nekaj težav pa imajo z iskanjem stanovanjskih kapacitet, ki so v mestu zelo omejene.