Zadnje mesece v javnosti spremljamo agonijo sobaric in čistilk iz Hotelov Bernardin družbe Sava Turizem, ki jih delodajalec pošilja k podizvajalcu, pri katerem pa niso deležne enakih pogojev dela kot v matičnem podjetju, zato se temu na vse pretege upirajo. Če se na današnjem srečanju z upravo, ki se ga bodo družno udeležili člani sveta delavcev in sindikata, ne bo zgodil čudež, se jim bodo lastniki odrekli. Pravzaprav bodo še naprej koristili njihove usluge, le predali jih bodo zunanjim čistilnim servisom in jim s tem odrekli številne pravice.

Lani septembra je bil pod okriljem Regionalne razvojne agencije (RRA) Podravje – Maribor ustanovljen konzorcij turistične destinacije Štajerske s skupnim ciljem prebiti se na turistični zemljevid.

Med 40 in 70 zaposlenih v kidričevskem Talumu so začasno napotili na čakanje na delo na domu, pri čemer podjetje računa na povrnitev sredstev s strani države na podlagi zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. Kot pojasnjuje prvi mož Taluma Marko Drobnič, so se za to odločili zaradi manjšega povpraševanja v proizvodnji drogov.

»Starostniki za volanom niso težava z vidika varnosti v prometu, verjetno so to prej mlajši in hitri vozniki,« meni dolgoletni inštruktor vožnje Boštjan Pušaver. Kljub temu pa so v prometu situacije, ki starejše begajo, zato je Pušaver v sodelovanju z Društvom upokojencev Makole pripravil obnovitev znanja prometnih pravil in predpisov.

V Kungoti v občini Kidričevo več kot 70 let deluje kulturno društvo. V desetletjih delovanja so člani zgradili vaški kulturni dom, izvedli vrsto proslav in dogodkov, v okviru društva so nekoč delovali pevski zbor, tamburaši, harmonikarji in mladinska gledališka sekcija. Vseh sedem desetletij se je ohranilo delovanje gledališke sekcije.

Kmetijska subvencijska kampanja se letos začenja dober mesec pozneje kot lani. Vnos vlog za kmetijske subvencije naj bi bil mogoč z 31. marcem, vloge pa morajo kmetovalci oddati do 10. julija; zamudnih rokov letos namreč ni.

Podatki ZZZS, ki govorijo o tem, koliko časa Slovenci preživimo na bolniškem dopustu, so grozljivi. Vsak delovno aktivni Slovenec naj bi bil lani odsoten 17,2 dneva. Izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zlasti od druge polovice leta 2015, izjemno naraščajo.

V Petrolu so izdelali ilustrativni izračun letnega stroška ogrevanja za 60 m² stanovanja v naselju Kidričevo. Celoletni strošek za uporabnika znaša dobrih 730 evrov, kar kidričevski ogrevalni sistem uvršča med dražje v državi. Po decembrskih izračunih Agencije za energijo so Kidričani, enako kot Ptujčani, v družbi tistih, ki za ogrevanje plačujejo precej visoke zneske.

Središka godba na pihala, ki ima bogato tradicijo in je praktično nepogrešljiva na vseh pomembnejših dogodkih v občini, išče novega dirigenta.

Slovenci smo eden redkih narodov, morda edini na svetu, ki kulturo slavi z državnim praznikom. Na predvečer praznika so se tudi v Ormožu z občinskimi priznanji s področja kulture poklonili štirim kulturnim ustvarjalcem.

V dominikanskem samostanu je potekala letošnja osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v MO Ptuj. Na njej so se s priznanji ZKD Ptuj in MO Ptuj zahvalili posameznikom oz. sekciji za njihov prispevek na področju kulture v občini in zunaj nje. Slavnostni govornik je bil direktor MG Ptuj Peter Srpčič.

Snemanje oz. videonadzor zaposlenih na delovnem mestu mora biti v prvi vrsti utemeljeno, izvaja se v izjemnih primerih, ko je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja. Že slabo leto pa so pod budnim očesom evropskega satelita in posledično agencije za kmetijske trge slovenski kmetje. Tega verjetno marsikdo še ne ve, saj je bil do zdaj ta nadzor brez finančnih posledic. Z letošnjim letom oz. letošnjo subvencijsko kampanjo se bo to spremenilo.

Jože Muhič iz Male vasi je eden izmed redkih mojstrov, ki še zna plesti vrvi oz. štrike. Ta stara kmečka obrt ga je pritegnila že v otroških letih, ko je pri tem delu opazoval svojega očeta. Vsega, kar zna, se je naučil sam, znanje pletenja različnih vrvi pa že prenaša na sina in svoje vnuke. V času fašenka je pri njem še posebej živahno, saj ga obišče veliko ljudi, ki si želijo, da jim Grajski Joža splete bič.

Vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, 18. princ ptujskega karnevala,  je prvi princ, ki nosi žezlo že tretje leto, in nasploh prvi, ki prihaja iz Ormoškega, natančneje iz Sodincev. Pust ima sicer v tej majhni vasici bogato tradicijo. Vaščani so tako v teh dneh še posebej veselo razpoloženi, saj bodo poleg princa in garde znova uživali v karnevalski skupini z lepo izdelanimi, povsem novimi pustnimi opravami, ki so v celoti delo njihovih rok.

Čeprav je mobilni signal dandanes nekaj povsem samoumevnega, pa to ne velja za večji del naselja Podgorci pri Ormožu, kjer ga ni ali pa je izjemno šibek. Prebivalci so seveda upravičeno zelo slabe volje, saj jim to otežuje vsakdanje življenje.

Podjetje Prodajalne Žerak ima večje trgovske prostore v Podlehniku, Majšperku in v Vidmu. V prvih dveh haloških občinah so Žerakovi maloprodajo že pred leti povezali z Mercatorjem, v Vidmu je pred časom vrata odprla prenovljena živilska trgovina Žerak - Spar partner.

Slovenjebistriški občinski svetniki so v obravnavo prejeli predlog proračuna za letošnje leto, ki obsega kar 35 milijonov evrov odhodkov, od tega bodo skoraj polovico namenili za investicije. V primerjavi s ptujskim proračunom slovenjebistriški predvideva za kar 10 milijonov evrov več investicijskih odhodkov, čeprav gre po številu prebivalcev za povsem primerljivi občini.

Ormoški hotel je pred približno tremi leti dobil novega lastnika, a okoli propadajočega objekta je še vse mirno in nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu spremenilo. Kljub drugačnim napovedim ob nakupu je lastnik Stanko Kočevar zdaj dejal, da del na hotelu še ne bodo začel.

Prva Sparova trgovina na Ptuju, ki posluje v poslovnem centru Drava na Osojnikovi cesti, bo predvidoma konec meseca zaprla vrata.

Medtem ko marsikateri delavec, ki vse življenje dela na fizično napornih delovnih mestih, težko čaka, da se bo upokojil, so na drugi strani taki, ki kljub izpolnjevanju pogojev za polno upokojitev ostanejo zaposleni. Ob tem poleg redne plače prejemajo delno pokojnino – prva tri leta v višini 40 odstotkov, vsa nadaljnja leta pa 20 odstotkov.