Župana Ormoža in Lenarta, Danijel Vrbnjak in Janez Kramberger, sta minuli petek, kot da bi se dogovorila, oba gostila domače podjetnike in vse druge, ki soustvarjajo življenje in delo v njunih občinah.
Zveza društev kurentov Ptuj je kurente/korante in vse častilce te tradicije povabila na predavanje arhivistke, zgodovinarke Marije Hernja Masten o tem, kako se je skozi zgodovino spreminjal lik kurenta oz. koranta. Pri tem se je osredotočila na masko, prvo omembo kurenta, njegovo različno identiteto, urbano, mestno karnevalsko tradicijo Ptuja in kurenta v umetnosti.
V noči iz četrtka na petek se je v nakupovalnem središču Qcenter na Ptuju zgodil vlom. Roparji sicer niso imeli veliko časa, saj so se prižgali alarmi. V štirih minutah so uspeli pobrati le nekaj artiklov v trgovini Slowatch.
Vozniki v državni proračun zgolj preko trošarin za gorivo in letnega plačila cestnin (ob registraciji) prispevajo vsako leto okrog milijardo evrov. A namesto da bi država z denarjem voznikov obnavljala cestno omrežje, ki ga je več kot pol v slabem stanju, krpa luknje pri drugih proračunskih postavkah.
Kar 266.000 evrov je znesek, ki so ga v sklopu Obarjade v zadnjih 19 letih namenili posameznikom in družinam s socialnega roba. Vsako leto sodeluje 22 ekip, letos jih bo še nekaj več. Zraven humanitarne note ima ta dogodek tudi pomembno družabno vrednost. Doslej so razdelili okrog 5.000 brezplačnih obrokov. Letos pričakujejo rekordne številke na vseh področjih, tako v smislu donacij kot udeležencev in obiska.
Nocoj (v petek), natanko ob polnoči, si bodo kurenti in koranti prvič letos nadeli zvonce in zaplesali ob ognju ter tako naznanili začetek pustnega časa. Mističen dogodek bo na domačijo Zorana Križaja – Zokija vnovič privabil več sto kurentov in obiskovalcev, ki že nestrpno čakajo začetek 64. Kurentovanja.
Zdravniki nadaljujejo s pritiski na vlado, kar pa vedno bolj in bolj čutijo pacienti. Ta teden so stavko stopnjevali z novim ukrepom: mnogi zdravniki so podali odpovedi soglasij za nadurno delo, kar bi v številnih ustanovah lahko pripeljalo do kolapsa. Vodilni v ptujski bolnišnici so doslej prejeli okrog 30 odpovedi soglasij, kar predstavlja polovico zaposlenih zdravnikov. Odpovedi začnejo veljati čez en mesec. Imajo pa očitno nekateri zdravniki – tudi taki, ki stavko sicer podpirajo – pri tem precej moralnih in etičnih pomislekov.
V Sloveniji je tako, da se veliko govori in malo (ali nič) naredi. Država gospodari na najslabši možni način. Če bi morali danes graditi državo, si je ne bi bili sposobni ustvariti. Še tisto, kar nam je zapustila Jugoslavija, smo v celoti zapravili. Dota je iztrošena, denarja za prepotrebne investicije pa premalo oziroma ga ni.
Nemškemu gospodarstvu, ki daje kisik slovenskemu, že nekaj časa pojenja sapa. Gospodarska aktivnost bolj kot ne stagnira, duši jo inflacija, Nemčija dejansko hodi po robu recesije. V največjem nemškem raziskovalnem inštitutu IFO so letošnjo napoved gospodarske rasti skrčili pod odstotek. Še septembra so pričakovali 1,4-odstotno rast, zdaj so jo znižali na 0,9 odstotka.
Sanacija posledic dveh plazov, ki sta se lani sprožila na območju grajskega griča, je pravkar končana, pa so že nove težave. Tokrat bo potrebna ureditev še dražja, govori se o pol milijona evrov, verjetno pa bo znesek še višji, saj je treba sanirati precejšen del obzidja v južnem delu. Razpoka se je namreč bistveno povečala in postala še bolj nevarna, tudi za prebivalce in podjetnike, ki delujejo pod gradom.
Sredi leta 2021 se je Ptuj znašel sredi velike okoljske afere, saj je bilo blato iz regijske čistilne naprave na Ptuju nezakonito odloženo v naravo na obronkih Pohorja. Skoraj 200 ton ga je bilo, država pa je za sanacijo, torej odvoz in predajo ustreznemu izvajalcu, plačala dobrih 900.000 evrov.
Minuli petek so v ormoškem razvojno-raziskovalnem centru pripravili prvo letošnje srečanje za podjetnike, zlasti tiste, ki so svojo poslovno pot vzpostavljali s pomočjo poslovnega inkubatorja.
Prvi Viktorinov večer v letu 2024 je bil Domovinski Viktorinov večer, na katerem je bil gost Igor Pirkovič, novinar, pravnik in pesnik, tudi nekdanji konzul RS v Bosni in Hercegovini, zaposlen na RTV Slovenija.
Na ormoškem zavodu za turizem so se na kmetijsko ministrstvo obrnili z zanimivim predlogom. Menijo namreč, da bi bilo Ljutomersko-Ormoške gorice pametno preimenovati v Jeruzalemske gorice.
Učenci devetih razredov bodo morali v kratkem sprejeti odločitev glede nadaljnjega šolanja. Na OŠ Cirkulane-Zavrč zadnjih nekaj let organizirajo tržnico poklicev, ki je med učenci vse bolj priljubljena.
Direktorica Carthaga Sandra Županec je sredi januarja županu Danijelu Vrbnjaku v znak dobrega sodelovanja z občino in posluha za gospodarstvo izročila ček v višini 10.000 evrov.
Spuhljan Franc Bolcar je še vedno kmet, ki se ukvarja s pridelavo zrnja. Tako bo, dokler bo lahko, pove. V teh predpustnih dneh pa je na njegovi domačiji še posebej živahno. Pri njem se oglašajo kopjaši, ki potrebujejo novo kopje. Njihovi izdelavi se je posvetil pred več kot tridesetimi leti, ko se je upokojil kot kopjaš, ker spoštuje tradicijo, da morajo biti kopjaši mladi neporočeni fantje. Sicer pa je njegova cela družina zvesta pustni tradiciji.
Prva letošnja premiera Severni sij. Marjetica. v režiji Primoža Ekarta je produkcija Mestnega gledališča Ptuj in Imaginarnega, zavoda za kulturno dejavnost. Avtor Romana Severni sij je Drago Jančar, Primož Ekart pa avtor uprizoritvenega besedila po motivih dramatizacije Alje Predan. Igrata Maja Kunšič in Nika Rozman, na odru je tudi glasbenik, bobnar Vid Drašler, tretji pripovedovalec zgodbe nasilja nad ženskami.
Hajdinčani so lansko jubilejno leto kulturnega društva sklenili s poklonom največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Vabili so na prireditev, ki so jo poimenovali Ta veseli dan kulture. Kulturno društvo Staneta Petroviča Hajdina, ki ga vodi predsednica Cecilija Bernjak, je lani zaznamovalo 110 let delovanja, njegova likovno-fotografska sekcija pa 10. rojstni dan.
»Šele pred nekaj leti, ko sem ponovno vzel v roke dedkove pesmi, sem prvič zares dojel moč njegove poezije, ki je zrasla na haloški zemlji. Nagovorila me je,« je dejal Vid Hajnšek, vnuk Franceta Forstneriča, pesnika, pisatelja, novinarja. Nagovorile so ga besede dedka, nagovorile so ga fotografije mojstra Stojana Kerblerja. Na svojstven način je oboje povezal v dokumentarni film o haloški pokrajini, ljudeh, ki ga oblikuje malo besed, mnogo obrazov, obilo posnetkov te z griči posejane pokrajine in še več zvokov.
