V torek se je iztekel rok za morebitne (pri)tožbe na integralno gradbeno dovoljenje za 16-kilometrski odsek nove glavne ceste med Ormožem in Markovci. Gre za del ptujske obvoznice, na katero mesti Ptuj in Ormož ter ostali kraji v Spodnjem Podravju čakajo že več kot 20 let.

Osrednji in največji projekt, za katerega so občine Spodnjega Podravja v zadnji finančni perspektivi EU črpale evropska sredstva, je bila gradnja kolesarskih stez. Sedem občin – Ptuj, Markovci, Gorišnica, Juršinci, Hajdina, Majšperk in Kidričevo – je zgradilo dobrih 40 kilometrov kolesarskih povezav. Kolesarske steze še nekaj mesecev ne bodo zaživele, saj je treba najprej zanje pridobiti dovoljenja za uporabo. Če bo sreča, bo to v prvi polovici leta.

Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Spodnje Podravje, se bo po 44 letih delovne dobe in kar 32 letih direktorovanja marca letos upokojil. Postopek izbire novega direktorja so sprožili že lani, natanko leto dni pred upokojitvijo, kar ni protizakonito, je pa neobičajno. V vmesnem času se je zamenjal tudi svet zavoda. Nova predsednica sveta pa uradnih informacij o tem, da se bo Kerin sploh upokojil pred iztekom mandata in da vodenje prevzema nova direktorica, sploh (še) nima.

V Galeriji FO.VI so lansko sezono sklenili z razstavo Jerneja Forbicija Wastelands (Future) Pustinje (Prihodnost). Gre za razstavo, ki prvič v Sloveniji postavlja na ogled leta 2014, v obliki knjige, predstavljen projekt Future, sestavljen iz 98 ročno poslikanih fotografij odlagališča rdečega blata Halde. Delo pa je nastajalo od leta 2000 do 2014.

Vse do svečnice (2. februarja) bo v cerkvi sv. Petra in Pavla Ptuj na ogled Božična instalacija, ki poskuša ustvariti ambient Frančiškovega obhajanja božiča v Grecciu pred 800 leti, leta 1223. Njegov osnovni namen je bil, da bi bogoslužje zajelo vse ljudi.

Zadnji teden prejšnjega leta je bil za gasilce Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj zelo pester, saj so dobili kar dve novi vozili. Primerna opremljenost je nujno potrebna za izvajanje tega, še kako pomembnega in humanitarnega dela, ki ga opravljajo.

Špela Brumec iz okolice Ptuja, po izobrazbi profesorica razrednega pouka,  je že drugo šolsko leto učiteljica slovenskega jezika v enajstih osnovnih šolah varaždinske županije. Opravlja delo, h kateremu se rada vrača. Vsak dan znova z velikim veseljem ponese delček pestre slovenske kulture med hrvaške učence.

Letošnje prireditve na Kogu so se začele s sobotnim koncertom v dvorani KS Kog, na katerem je nastopila ženska vokalna skupina Evridike iz Ljutomera z godalnim spremstvom. Ta teden bo komisija ocenjevala čurke, ki jih bo nato mogoče skupaj z lokalnimi vini tudi poskusiti na Čurkarijadi 2024, ki bo potekala v soboto, 13. januarja, od 14.30 dalje v telovadnici OŠ Kog.

Občinski odlok o javnem zavodu s področja turizma je bilo treba uskladiti z zakonodajo in pravilnikom o postopkih za izvrševanje državnega proračuna.

Staro mestno jedro je v predprazničnem obdobju bogatejše za butično trgovinico Svet v malem. V stavbi na Miklošičevi 1 jo je uredila komercialistka Vlasta Vantur. Trgovinica, kot je njena, ne sodi v vrvež, v okolje, kjer vsi hitijo in je vse brezosebno. Kot pravi Vlasta, tudi sama ne bi želela živeti na tak način. Uživa v obiskih babic, ki pridejo in pokažejo slike vnukov, to so neponovljivi trenutki.

Leto 2023 je bilo praznično leto za vodilno prireditev v slovenskem gostinstvu in turizmu – Gostinsko-turistični zbor Slovenije, ki so ga organizirali že 70. leto zapored. V ospredju so bila tekmovanja v kulinariki, strežbi, hotelirstvu in turizmu. Tudi 70. GTZ je prinesel lepe tekmovalne dosežke za zaposlene v Termah Ptuj oz. za Sava Turizem, d. d., kjer so zelo ponosni na svoje sodelavce.

Nova naselja, v katerih ulice še niso ustrezno poimenovane ali oštevilčene, pa tudi obstoječa, ki so ponekod razpršena približno tako kot njihove hišne številke, občanom povzročajo nemalo težav. Občina letos v proračunu v ta namen sicer zagotavlja nekaj evrov, a bistveno premalo za celostno rešitev te težave. Naslovi s hišnimi številkami so ponekod tako razmetani, da stanovalcev ne najde niti rešilni avtomobil, kaj šele dostavljavec hrane.

V Muretincih imajo zadnjih nekaj let velike težave zaradi smradu iz kanalizacijskih jaškov. Najhuje je ob nizkem pritisku in ko veter piha od črpališča proti stanovanjskim hišam. Komunalno podjetje  Ptuj je že poiskalo najpreprostejšo in cenovno najugodnejšo rešitev. Uradno ponudbo so poslali vodstvu gorišniške občine, ki se mora sedaj odločiti, ali je rešitev zanje sprejemljiva tako s tehničnega kot finančnega vidika. 

Člani Radiokluba Cirkulane so lani zaključili celovito prenovo skupnega prostora na Pohorju. Gre za manjšo hišo, ki so jo začeli prenavljati že pred desetimi leti. V tem času so zgradili prizidek, uredili notranje prostore in objekt priključili na javni vodovod. Pred časom pa je hiša dobila še novo zunanjo podobo.

Jesensko-zimski meseci so čas, ko se pritisk na bolnišnice poveča iz različnih razlogov. Na eni strani zaradi porasta števila hospitaliziranih pacientov, na drugi kadrovskega primanjkljaja, ki je posledica bodisi obolevanja zaposlenih bodisi odsotnosti zaradi nege njihovih otrok. Največ težav imajo na internem oddelku.

Predstavljajte si, da se na prvi delovni dan v letu utrujeni vrnete iz službe, doma postorite, kar je najnujnejše, nato pa se s skodelico kave v eni in televizijskim pilotom v drugi roki udobno namestite na kavču, da si privoščite zaslužen počitek ob gledanju najljubše nadaljevanke. Potem pa šok: namesto nje se namreč na ekranu pojavi tema. Pravzaprav ne čista tema, pač pa opravičilo za trenutno nedelovanje programa.

Vladni mlini meljejo po svoje. Prepoved ogrevanja z drvmi in plinom je očitno vprašanje časa, vlada je gradivo poslala v zakonodajno proceduro. Kritiki predlog energetskega zakona označujejo kot nerazumen, še posebej v luči draginje, energetske odvisnosti od uvoza in tankih denarnic državljanov. Če bodo poslanci zakon v predlagani obliki potrdili, se omenja tudi referendum.

Mestna občina (MO) Ptuj kot največja med ustanoviteljicami regijske Knjižnice Ivana Potrča Ptuj se je odločila za spremembo njenega ustanovitvenega akta – v delu, ki definira pogoje za delovno mesto direktorja. Knjižničarji spremembi niso naklonjeni, saj da bi ob spremenjenih pogojih lahko vodenje knjižnice prevzel nekdo, ki stroke ne pozna.

Kmetje so vendarle dočakali kandidata za kmetijskega ministra oz. kot se je na presenečenje številnih izkazalo – kandidatko po rodu iz Primorske – Matejo Čalušić. Predlog, da Mateja Čalušić postane kmetijska ministrica, pa med drugim pomeni, da bodo Primorci pridobili še enega ministra. Očitno po oceni predsednika vlade v najmočnejših kmetijskih regijah – Podravju in Pomurju – primernih kandidatov ni.