Haloški občini Podlehnik s 1.800 prebivalci je letos uspelo pridobiti za 6,5 milijona evrov projektov. Kljub uvrstitvi v sam vrh slovenskih občin po višini proračuna glede na število prebivalcev župan Sebastian Toplak ni docela zadovoljen. Zaradi odobrenih projektov in vse višjih obveznih izdatkov so morali zaustaviti modernizacijo cest, usoda infrastrukturnih državnih projektov na območju Podlehnika pa je neznana.

Epidemija covida-19, vojna v Ukrajini, energetska kriza in inflacija so razlogi, zaradi katerih se lahko projekti, začeti v iztekajoči se finančni perspektivi, zaključujejo po fazah.

Aprila so majšperški svetniki odločali o 20-odstotni podražitvi vrtčevskih programov, tik pred začetkom novega vrtčevskega leta pa so na mize prejeli predlog za štiriodstotno znižanje cen vrtca. »Ob zadnji spremembi cen smo se dogovorili, da mora zavod poiskati rezerve,« je dejal župan Sašo Kodrič.

Kljub zelo muhastemu in izrazito deževnemu poletju, zlasti v juliju, so v ormoškem letnem kopališču zabeležili več kopalcev, posledično je bil večji tudi zaslužek.

Na sistem daljinskega ogrevanja je na Ptuju priključenih 2.243 odjemalcev. V prihodnje naj bi se jih priključilo še nekaj. Namesto plina na energijo iz biomase prehajajo tudi stanovalci nekaterih blokov.

Občina Videm ob začetku šolskega leta še ni imela podpisane pogodbe z izvajalcem šolskih prevozov. Na razpis, objavljen v začetku šolskih počitnic, je ponudbo oddala le Arriva, ki pa je s ponudbo več kot 300.000 evrov krepko presegla v proračunu zagotovljena sredstva. Občina je razpis ponovila in ponovno prejela le eno ponudbo, tudi tokrat podjetja Arriva.

Verjetno ni vinogradnika, ki ne bi slišal vsaj nekaj besed na temo katastrofalnih posledic zlate trsne rumenice. A zdi se, da so opozorila o posledicah ter pozivi k doslednemu zatiranju ameriškega škržatka in odstranjevanju obolelih trt naleteli na gluha ušesa. Zlata trsna rumenica, ki predstavlja resno grožnjo za obstoj slovenskega vinogradništva, se nezadržno širi. Žarišča okužb zlate trsne rumenice so bila nedavno določena tudi na območju Haloz, med drugim tudi na najboljših vinogradniških legah v Gorci, Zaklu in Sedlašku.

Avgustovske poplave so nemalo družinam čez noč pobrale čisto vse, tudi bivališča. Nepredstavljivo huda je bolečina v situaciji, ko človek ostane brez strehe nad glavo, pa če je bila hiša stara sto let ali pravkar zgrajena, če so ljudje zanjo imeli kredit ali pa ne. Za stisko, ko ljudje ostanejo brez strehe nad glavo, ni besed.

Ob začetku šolskega leta osnovne šole obiščejo policisti, predvsem zato, da šolarje in njihove starše seznanijo s prometnimi pravili. Opozarjajo pa tudi na morebitne oblike medvrstniškega nasilja, ki je v zadnjem času v porastu.

Številni kmetje so zaradi neurij v avgustu ostali ne le brez pridelka, temveč tudi brez nujno potrebne krme za živino. Solidarnost se je pokazala tudi v kmetijstvu. »Dva kamiona ovitih silažnih bal je vojska že odpeljala na Koroško, suhe bale in žito so pripravljeni za prevoz, čakamo le, da si kmetje uredijo skladiščne prostore,« je dejal predsednik Strojnega krožka Dravsko polje Milan Unuk, ki je zadovoljen nad odzivom članov.

»Ne počivajmo na svojih lovorikah, kljub temu da so zlate, ampak pojdimo v svet in osvojimo nove uspehe. Pri tem pa razmislimo, kako bi lahko postali inspiracija drugim. Postanimo ljudje, ki ne bodo imeli vzornikov, ampak bomo mi sami vzorniki drugim, naše življenje pa zgodba, vredna branja.« To je le del nagovora Eve Žlahtič, zlate maturantke Gimnazije Ptuj, ki je požel izjemno navdušenje na tradicionalnem sprejemu zlatih maturantov pri ptujski županji Nuški Gajšek.

Letošnje leto je praznično leto za družbo Radio-Tednik Ptuj: 60 let praznuje Radio Ptuj, 75 let pa časopis Štajerski tednik, ki pod tem imenom izhaja zadnjih 20 let. V letu 1948 je začel izhajati kot Naše delo. Jubilej je družba praznovala s tridnevnim dogajanjem, 54. festivalom NZG Ptuj 2023, finalnim izborom 9. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ter slavnostnim koncertom, na katerem so veselje prinesli uveljavljeni glasovi slovenske glasbe in drugi nastopajoči, ki so sestavili lepo generacijsko sporočilo obeh medijev, ki se trudita za vse poslušalce in bralce takorekoč po vsem svetu, od mladih do starejših. Jubilantoma se je poklonilo tudi občinstvo, ki je napolnilo Mestni trg.

Mesec dni je minilo od največje naravne nesreče v Sloveniji, ko so podivjane reke, hudourniki in meteorne vode rušili vse pred seboj. Če komu, gre za učinkovito in dobro koordinirano pomoč čestitati civilni zaščiti in njenemu vodji Srečku Šestanu. Nemalo ljudi je poudarilo, da je človek, ki svoje delo obvlada in ravna preudarno. So pa ob ujmi še kako zazevale vse tiste rane, čez katere so oblastniki desetletja lepili samo obliže. Namesto da bi jih pozdravili.

V prvem polletju je bilo na Ptuju nekoliko manj prihodov in nočitev turistov v primerjavi z letoma poprej. Kot vse kaže, bodo statistični podatki kljub temu zadovoljivi: julija so namreč našteli največ nočitev, odkar podatke spremljajo, tudi avgust bi lahko bil mesec rekordov. A nekateri izzivi na področju turizma ostajajo nerešeni. Gostom bo očitno treba ponuditi nekaj, kar jih bo tu obdržalo več kot eno noč.

Duhovnikov je v Sloveniji iz leta v leto manj, saj drastično upada število novomašnikov. Tisti, ki ostajajo, so vse starejši in bolj obremenjeni, saj prevzemajo vodenja tudi sosednjih župnij. Cerkev skuša kadrovsko pomanjkanje blažiti še z »uvozom« duhovnikov iz drugih držav, kjer pa zanimanje za ta poklic prav tako nazaduje.

Splošna stopnja strpnosti do drugače spolno usmerjenih v Sloveniji se zadnja leta povečuje, kažejo sociološke raziskave, eno od meril strpnosti pa je med drugim pritrdilni odgovor na vprašanje, ali bi imeli geja za soseda. Pa vendar je junijska Parada ponosa v Ljubljani, letos so jo organizirali pod sloganom Več skupnosti, en boj, na njej pa je sodelovalo 3.500 ljudi, potekala v znamenju nasilja: pokale so izložbe, gorele so mavrične zastave, udeležence so napadali fizično in verbalno, po zraku so letela jajca.

Prostovoljno gasilsko društvo Talum je letos ponovno organiziralo dan z gasilci. Kljub vročemu poletnemu vremenu so zabeležili lep obisk in dobro razpoloženje med vsemi sodelujočimi.

Sinoči okrog pol sedme zvečer je zagorelo v hlevu na kmetiji Fras, ki stoji tik ob novi kolesarski poti med Trnovsko vasjo in Drbetinci v občini Sveti Andraž.

V ormoškem turističnoinformacijskem centru lahko turisti in domačini poleg promocijskega materiala o destinaciji Jeruzalem Slovenija izbirajo tudi med pisano paleto različnih izdelkov.

Zadnjo avgustovsko nedeljo zvečer so člani KUD dr. Antona Slodnjaka na dvorišču slovitega Puhovega muzeja v Sakušaku organizirali koncert Prifarskih muzikantov, ki letos obeležujejo svojo 35-letnico delovanja.