Na dornavskem fašenku letos nagrad ne bo
Tudi v občini Dornava se že veselijo prihajajočih dni, ko bodo vasi v znamenju fašenskega veselja. Osrednji fašenski dogodek bo pustna povorka, ki tradicionalno poteka na fašenski ponedeljek.
Tudi v občini Dornava se že veselijo prihajajočih dni, ko bodo vasi v znamenju fašenskega veselja. Osrednji fašenski dogodek bo pustna povorka, ki tradicionalno poteka na fašenski ponedeljek.
Kot smo poročali, bodo smetarska podjetja čez leto dni dolžna ločeno zbirati odpadni tekstil. Tako narekujejo evropska direktiva in slovenski uredbi s področja odpadkov.
V razpravi o prometnih površinah na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je direktor Šolskega centra Ptuj Oton Mlakar opozoril, da na Ptuju opaža neurejenost pločnikov in kolesarskih površin, ki jih preraščajo trava in grmovnice.
Marija Muršec, rojena Caf, je 26. januarja letos dopolnila 100 let. Ob tej priložnosti so jo obiskali tudi župan občine Lenart Janez Kramberger in predstavniki Društva upokojencev Voličina. Posebej vesela je bila šopka, saj ji je cvetje zelo ljubo.
Svet okrog nas se hitro razvija, bližnja prihodnost pa napoveduje še naprednejši razvoj in nove izzive na vsakem koraku. Skoraj vsak dan slišimo za nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, masovni podatki, 5G in internet stvari. Ob naslavljanju nove realnosti sodobne družbe delodajalci in raziskave trga izpostavljajo veliko pomanjkanje kadrov na področjih STEM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika), za katere že več kot 60 let uspešno izobražujejo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI). S prenosom znanja, ki temelji na odmevnih in prebojnih rezultatih znanstvenoraziskovalnega dela, na študente ter z aktivnim sodelovanjem v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem gospodarstvu skrbijo za perspektivno prihodnost na področjih elektrotehnike, telekomunikacij, mehatronike, računalništva informatike in medijskih komunikacij.
Med Ptujčani, zlati tistimi, ki veliko kolesarijo, se je zastavilo vprašanje, ali smejo pešci hoditi po kolesarski stezi. Dilemo je na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj izpostavil član Peter Mesarič. Katerim udeležencem – kolesarjem ali pešcem – je torej namenjena površina kolesarskih stez?
Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da je omejitev skozi naselja postavljena pri 50 km/h. A ponekod so lestvice hitrosti skozi naselja določene višje – in to ne glede na dejstvo, da so ob cestah urejeni pločniki ali kolesarske steze. Kdaj in zakaj torej velja omejitev 50 in kdaj omejitev 70 km/h v naselju?
Med enim in drugim nastopom, ki mu jih v teh dneh ne manjka, smo se v predpustnem času pogovarjali s Tadejem Tošem, slovenskim komikom, voditeljem in igralcem. Sam pa pove, da je najprej ponosni ata treh otrok, nato šele igralec, ki v sebi skriva še voditelja in komika. „Sicer pa sem svobodni komentator v prostem slogu,“ pravi.
Z novim letom je ormoška veterinarska postaja posta postala osma poslovna enota veterinarske postaje v Šmarju pri Jelšah. Vse veterinarske ambulante in trgovine za male živali spadajo pod okrilje skupine Tačka veterina in trgovina, ki jo vodi Tomi Rumpf, ki je svojo veterinarsko pot začel prav v Ormožu.
Več kot stokilometrski zastoji na avtocestah, prevrnjeni tovornjaki s sadjem in zelenjavo, hektolitri vina, ki se razlivajo po cestah … vzrok za pretresljive podobe pa razočarani kmetje, ki so jih posamezne politike držav pripeljale do roba. Kmetje stavkajo skorajda po celotni Evropi, najbolj glasno in odmevno seveda v Franciji. V Sloveniji se kmetje za zdaj še ne pripravljajo na marš proti Ljubljani, že nekaj časa pa kurijo kresove kot znak podpore drugim evropskim kmetom.
Čeprav sem Markovčanka in imamo pri nas doma fašenk radi, se o sagi, ki se dogaja v Markovcih, nisem imela namena oglasiti. Naj se reši, kot se bo, fašenka nam ne morejo vzeti, nekje se bo že nekaj dogajalo in tja bomo šli. A mi dogajanje ni dalo miru.
Kulturno društvo folklornih dejavnosti Korant Spuhlja je eno najstarejših organiziranih društev, ki ohranjajo pustno tradicijo na Ptujskem. Koranti Spuhlja so tudi organizatorji najstarejšega in največjega sejma in razstave korantove opreme, ki so ga letos obogatili še s pustnimi delavnicami za otroke.
Nesporno je, da je Ptuj slovenska pustna prestolnica, a fašenk slavijo tudi v haloških občinah, od koder izvirajo etnografske skupine. V Podlehniku so v ospredju domačini, tradicija ter pustna gostija, v Majšperku in Vidmu število pustnih skupin in zabavno-družabni dogodek. Posledično se razlikujejo tudi zneski, ki jih iz proračunov občine namenjajo za pustno norčavost in veselje.
V naselju Skorba v občini Hajdina so pred približno desetletjem začeli urejati obeležje v spomin nekdanjemu papežu Janezu Pavlu II. Ambiciozno in vizionarsko zastavljena ideja se je popolnoma izjalovila, saj danes betonski in kamniti artefakti po mnenju krajanov kazijo podobo vasi.
Na nedavni seji Območnega razvojnega partnerstva (ORP) Slovenske gorice v Lenartu se je županom pridružil tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.
Župana Ormoža in Lenarta, Danijel Vrbnjak in Janez Kramberger, sta minuli petek, kot da bi se dogovorila, oba gostila domače podjetnike in vse druge, ki soustvarjajo življenje in delo v njunih občinah.
Zveza društev kurentov Ptuj je kurente/korante in vse častilce te tradicije povabila na predavanje arhivistke, zgodovinarke Marije Hernja Masten o tem, kako se je skozi zgodovino spreminjal lik kurenta oz. koranta. Pri tem se je osredotočila na masko, prvo omembo kurenta, njegovo različno identiteto, urbano, mestno karnevalsko tradicijo Ptuja in kurenta v umetnosti.
V noči iz četrtka na petek se je v nakupovalnem središču Qcenter na Ptuju zgodil vlom. Roparji sicer niso imeli veliko časa, saj so se prižgali alarmi. V štirih minutah so uspeli pobrati le nekaj artiklov v trgovini Slowatch.
Vozniki v državni proračun zgolj preko trošarin za gorivo in letnega plačila cestnin (ob registraciji) prispevajo vsako leto okrog milijardo evrov. A namesto da bi država z denarjem voznikov obnavljala cestno omrežje, ki ga je več kot pol v slabem stanju, krpa luknje pri drugih proračunskih postavkah.
Kar 266.000 evrov je znesek, ki so ga v sklopu Obarjade v zadnjih 19 letih namenili posameznikom in družinam s socialnega roba. Vsako leto sodeluje 22 ekip, letos jih bo še nekaj več. Zraven humanitarne note ima ta dogodek tudi pomembno družabno vrednost. Doslej so razdelili okrog 5.000 brezplačnih obrokov. Letos pričakujejo rekordne številke na vseh področjih, tako v smislu donacij kot udeležencev in obiska.