Lani so ormoški policisti obravnavali manj kršitev predpisov, ki urejajo področje javnega reda in miru ter splošne varnosti ljudi in premoženja, kot leta 2022.

Pet metrov visok in skoraj dva metra širok Orfejev spomenik stoji na Slovenskem trgu. Ta kulturni spomenik državnega pomena so postavili v 2. ali 3. stoletju. Zdaj razmišljajo o tem, da bi namesto originala na mesto, kjer stoji, umestili repliko.

Vito Maučič iz Cirkulan ima izjemen čut za ohranjanje domače kulturne dediščine. Je ponosen Haložan, veliko svojega časa pa posveča izdelovanju starih ljudskih glasbil, predvsem s področja Haloz. Ljubezen do rokodelstva in ustvarjanja z lesom je nanj prenesel oče, v domači mizarski delavnici pa je Vito zelo rad že od zgodnjega otroštva.

Bresniški gasilci so se v prostovoljno društvo združili leta 1954, vse od takrat pa so zelo aktivni.

Vroči julijski dnevi so bili letos naklonjeni žetvi in raznim dogodkom na prostem, ki so povezani s tem kmečkim opravilom. Ponekod društva še ohranjajo tradicijo in običaj žetve na star način, kar praviloma zajema tradicionalne jedi in značilna oblačila.

Pred Grajsko pristavo so se na slovesnosti v počastitev obrambe domovine, od katere mineva 33 let, znova zbrali ormoški veterani vojne za Slovenijo.

S Stankom Ivanušem sva se dobila na Slovenskem trgu, trgu neštetih zgodb in legend. Ko se je predstavil, je najprej povedal, da je upokojenec in turistični vodnik. V Ptuj se je zaljubil v času dela svoje poklicne kariere v našem mestu, sicer pa prihaja iz Ormoža.

Čeprav je v Sloveniji uporaba azbestnih kritin že dolgo prepovedana, je z njimi še vedno prekritih veliko streh. Nihče pravzaprav ne ve natančno, koliko, a strokovnjaki so še pred kratkim govorili o tretjini, v Podravju celo četrtini.

V planinskem društvu Hakl so po odločbi inšpektorja odstranili umetno plezalno steno in pomožni objekt ob Trojiškem jezeru. To jim sicer ni uspelo do prvega aprila, v roku, ki jim ga je decembra lani določil mariborski medobčinski inšpektorat, saj so po malem vse do zadnjega upali, da rušenje ne bo potrebno in se jim bo uspelo z županom Davidom Klobaso dogovoriti o »pomilostitvi".

Toča je veliko škode povzročila tudi v ptujskem semenarskem centru. Vodja ptujskega centra Darko Vernik je povedal, da so poškodovani praktično vsi posevki na prostem. Kot je še dodal, bi rastline potrebovale precej časa, da bi se obnovile: »Vsekakor jih bo prehitel plevel in jih prerasel. Načrtujemo preoravanje večine posevkov.«

Kljub temu da je bil grič Panorama prejšnji mesec prizorišče izjemno velikih koncertov, je bil pokošen le manjši del, za potrebe samih prireditev. Preostanek so aktivno začeli kositi šele prejšnji teden, kar je po mnenju mnogih občanov absolutno prepozno. Razlog za zamudo naj bi bilo junijsko deževje.

V Sloveniji okoli 5.000 otrok letno prejema pokojnino po pokojnem staršu. Glede na podatke je lani povprečna družinska oz. vdovska pokojnina znašala okoli 500 evrov mesečno.

Občina Gorišnica je minuli konec tedna z osrednjo prireditvijo obeležila 29. občinski praznik. Prireditveni šotor ob Športnem parku je bil zapolnjen do zadnjega kotička, zbrani pa so se ob prijetnem druženju poklonili tudi trudu in dosežkom skupin in posameznikov.

Posadka Letalskega centra (LC) Maribor je območje severovzhodne Slovenije pred točo branila v petek in soboto. V petek so bili 100-odstotno uspešni, ledena zrna jim je uspelo razbiti, dan kasneje pa se je zgodila „atomska bomba“. Tako je situacijo v ozračju ilustriral vodja protitočne obrambe pri LC Maribor Darko Kralj.

Po haloških vinogradih se je začela nezadržno širiti zlata trsna rumenica. Ker gre za neozdravljivo bolezen vinske trte, za katero škropiva ni, so vinogradniki zaskrbljeni. Okuženih trsov namreč ni mogoče ozdraviti, preprečevati pa jo je mogoče le z zatiranjem prenašalca in odstranjevanjem okuženih trsov. Številni so zato mnenja, da bolezen pomeni resno grožnjo za obstoj haloškega vinogradništva.

Kot v preteklosti že večkrat so zapornice na železniškem prehodu v Mihovcih pri Veliki Nedelji nedavno ponovno zatajile. Ljudi je progo strah prečkati, saj nikdar ne vedo, kako bodo delovale.

Za lokalne skupnosti se začenja novo obdobje črpanja evropskih sredstev iz Dogovora za razvoj regij (DRR). Občine so pri koriščenju denarja iz tega vira zaradi pogojev omejene, zato projekti na terenu ne sledijo nujno potrebam območij.

Otroci so izdelovali metle iz sirka ter navdušeno opazovali, kako se iz ličja pletejo predpražniki. Starejši so prisluhnili ljudski pesmi ter občudovali male in velike plesalce folklore. Pod domačimi brajdami je dišalo po domači lükarski jüžini. Na stojnicah so domači pridelovalci ponujali najrazličnejše domače izdelke. To je samo nekaj utrinkov letošnjega Dneva odprtih vrat na Dominkovi domačiji v organizaciji občine Gorišnica.

Do 17. julija je bilo v Ljubljani na Trgu Republike na ogled razstava United Buddy Bears/ Umetnost, Strpnost. 145 dvometrskih medvedov z dvignjenimi šapami širi prijateljstvo in optimizem med državami. Med njimi je tudi na novo poslikan slovenski medved, ki ga je ustvaril mladi umetnik Luka Rep. Prejšnji slovenski medved, ki ga je ustvaril ptujski umetnik Marjan Kekec – Ogradni, je bil del te edinstvene razstave od leta 2003. V tem času je prepotoval ves svet in bil del 34 razstav na petih celinah.

Jeseni bo v šestih oddelkih trojiškega vrtca 111 otrok, kar pomeni, da bo polno zaseden.