Na Ptuju je pretekli mesec potekalo prvo srečanje z Oxbridge klubi sosednjih držav v organizaciji Oxbridge kluba Slovenije.

Pred desetimi leti so se člani zelo razvejane družine Šimenko, katerih korenine izhajajo s Pobrežja v občini Videm, prvič zbrali na družinskem srečanju, konec junija letos pa so svoje druženje ponovili.

Urejenost izložb, predvsem v strogem centru, je ena zelo pomembnih komponent videza starega mestnega jedra. Kar nekaj izložb, zlasti v praznih prostorih, pa je popolnoma neurejenih in zapuščenih. Gre večinoma za zasebno lastnino. Nekateri menijo, da bi se morala inšpekcijska služba v takih primerih odzvati bolj strogo in intenzivneje izrekati globe, saj jim odloki to omogočajo.

Grafiti z različno simboliko in napisi krasijo stene številnih objektov na Ptuju. V nekaterih primerih so to prave umetnine, žal pa je vedno več tudi neprimernih napisov, ki spodbujajo sovražnost in so žaljivi.

Letošnja Prangerijada na Pilštanju je bila že 27. po vrsti, odkar kraji, mesta in trgi, kjer stojijo prangerji, ohranjajo sramotilne kazni, ki so zavzemale pomembno mesto med kaznovalnimi sredstvi od 12. stoletja naprej. Letošnja pa je slavila tudi 620-letnico trga v Pilštanju, ki je staro trško naselje, saj se kot trg prvič omenja leta 1404.

Po še eni uspešni sezoni se je za MG Ptuj začel dopustniški čas. Še prej pa so razkrili podobo nove sezone, ki bo zagotovo pritegnila, saj bo skušala gledališko dvorano napolniti s predstavami humornega značaja. Gledališko blagajno bodo ponosno odprli 19. avgusta, ko bodo začeli vpis v abonmaje.

Povprečna starost gospodarja oz. gospodaric kmetije pri nas je 63 let, delež mladih nosilcev kmetij, starih manj kot 35 let, pa je bil leta 2016 le 4,6 odstotka. Toda že tako nizek delež mladih kmetov je še upadel, in sicer na zgolj 3,5 odstotka, opozarjajo v Zvezi slovenske podeželske mladine. »Da je prihodnost kmetijstva ogrožena, ni samo floskula. Tak trend je alarmanten in nadvse zaskrbljujoč. Ne smemo si privoščiti, da bi bila to pot v še večje brezno, saj mlade (kmete) nujno potrebujemo.«

Slovenija je v letu 2023 prvič dosegla 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, cilj je do leta 2030 ta delež povečati še vsaj za pet odstotkov. Odločevalci vidijo več poti za dosego tega cilja. Omenjajo se sončne elektrarne, ki so trenutno nameščene na osmih odstotkih gospodinjstev, veliko se govori o vetrnicah, mnogo manj se govori o hidroelektrarnah, čeprav slednje proizvedejo vsaj 42 odstotkov električne energije. Skorajda ničesar pa ni slišati o možnosti razširitve obsega malih hidroelektrarn ter o izkoristku vodnih pregrad in zajetij, ki jih je (bilo) po Sloveniji več tisoč za namene mlinov, žag in tudi malih hidroelektrarn.

V dveh enotah Doma upokojencev Ptuj so v teku pomembne investicije. V matični enoti zaradi zamakanja prenavljajo del strehe in urejajo klime, v Muretincih se pripravljajo na gradnjo nujno potrebno drugo dvigalo. Pred petimi leti je izgradnja dvigala stala okrog sto tisočakov, danes skoraj 300.000 evrov.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo po skoraj letu dni še vedno ni uspelo razdeliti 13.000 prenosnikov v višini 6,5 milijona evrov. Po drugi strani pa bi jih krvavo potrebovali na številnih osnovnih šolah v Spodnjem Podravju. Slednje zaradi pomanjkanja sredstev vse težje posodabljajo računalniško opremo.

Občina Cirkulane bo pomagala staršem pri plačilu vrtca. Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki potrdili zvišanje cen vrtca, hkrati pa so potrdili tudi subvencijo, ki jo staršem pri plačilu vrtca lahko nameni občina. S to odločitvijo so finančno razbremenili številne družine, ki vsakodnevno potrebujejo varstvo otrok, in nekoliko omilili višje cene. Tovrstne prakse se nekatere občine poslužujejo, druge ne. Cirkulanski vrtec bi se brez pomoči občine podražil za več kot 20 odstotkov.

Stanje večine potokov v ptujski občini je precej slabo. Čeprav država zagotavlja nekaj sredstev za urejanje, je dejstvo, da je to za primerno vzdrževanje očitno premalo. Potok Studenčnica je ponekod zelo težko pretočen, poln je vejevja, trave, debel ... Tudi brv čez potok, ki je bila urejena leta 2016, je nujno potrebna sanacije.

V Muretincih se ponašajo z dolgoletno gasilsko tradicijo. Letos namreč Prostovoljno gasilsko društvo obeležuje 90-letnico delovanja. Ta visoki jubilej so pred dnevi obeležili z osrednjo slovesnostjo, na kateri so podelili zahvale in priznanja ter namenu predali novo motorno črpalko. Hkrati so proslavili 26. dan gasilcev Gasilske zveze Gorišnica.

Mestni občini (MO) Ptuj je uspelo s predlogom menjave nadzornikov v Komunalnem podjetju Ptuj. Na skupščini, ki je bila v sredo, so z nadzorniškega mesta predčasno odpoklicali Marijo Magdalenc in Rajka Fajta, na njuno mesto sta sedla sodelavca iz uprave MO Ptuj Andrej Trunk in Benjamin Panikvar.

Različni organizatorji v občini Hajdina bodo tudi letos poskrbeli, da bodo otroci prosti čas med počitnicami preživeli v družabnem duhu, gibanju in kreativnosti. Dogajanje bo čez celotne počitnice, vse do konca avgusta.

Čeprav imajo občine za vzdrževanje občinskih cest najete koncesionarje, v Spodnjem Podravju je to v glavnem Cestno podjetje Ptuj, jih ima večina še lastne režijske obrate. Režijski delavci opravljajo manjša dela ob prometnih površinah, kot so košnja trave in pometanje, čiščenje snega na pločnikih, okrog občinskih stavb in šol. Delavci režijskih obratov večinoma skrbijo tudi za pokopališča ter odvoz odpadkov z nekaterih javnih površin. Število zaposlenih delavcev v občinskih režijskih obratih je različno, prav tako opremljenost režijskih obratov.

Kmetijsko ministrstvo je za naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, razpisalo pet milijonov evrov nepovratnih sredstev. Vlogo je mogoče oddati od 22. julija do vključno 20. septembra.

Strojni krožek Dravsko polje je pred žetvijo na sestanek povabil kombajniste z območja Dravskega polja, da bi se okvirno dogovorili glede cene letošnje žetve. »Lani je bila cena žetve 150 evrov po hektarju, letos je bila želja, da se zaradi slabe letine in pričakovanih nižjih cen ter cenejše nafte kot leta 2023 za 10 evrov po hektarju žetev poceni,« je predlog predstavil predsednik krožka Milan Unuk. Kombajnisti na predlagano ceno niso pristali, še več – predlagali so zvišanje cene storitve za 10 evrov. »Nikdar ni bilo, da bi moral dati tono žitaric za hektar mlati,« je ogorčen Unuk, ki mu pritrjujejo tudi ostali kmetje iz strojnega krožka.

Največja ptujska osnovna šola Ljudski vrt z novim šolskim letom v celoti uvaja t. i. razširjeni program (RAP). Ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič je poudarila, da so komaj sredi junija od ministrstva za vzgojo in izobraževanje izvedeli, koliko ur za RAP jim sploh pripada. Prav zato imajo sedaj zelo malo časa za pripravo urnikov in razvrščanje kadra.

Vinogradniki že zadnji dve leti bijejo hud boj zoper ameriškega škržatka, ki prenaša bolezen zlate trsne rumenice – neozdravljivo bolezen vinske trte. Zdi se, da neuspešno, ponekod tudi zato, ker imetniki trt, tudi zgolj brajd za senco, ne spoštujejo pravil glede obveznega zatiranja ameriškega škržatka.