V Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava po novem kuhajo tudi za zunanje uporabnike. Cena kosila je 6,57 evra, naročnik bo lahko kosilo pojedel v jedilnici Zavoda ali ga odnesel domov. Razvoza kosil za zdaj ne bodo prakticirali. Če bo dovolj interesa, pa bodo izvajali tudi dostavo kosil na dom.

Minimaturanti vrtca Najdihojca so se tudi letos mudili na obisku pri županu Stanislavu Glažarju. Ker je bilo lepo vreme, so srečanje pripravili na občinskem trgu.

Matica Bera so mestni svetniki z večino glasov potrdili kot primernega kandidata za vodenje novega ptujskega »super« zavoda, a z nekaterimi pomisleki. Zanimivo pa je, da tudi tisti, ki so menili, da ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev, niso bili proti, pač pa so se glasovanja »politično korektno« vzdržali.

Občina Dornava z novim šolskim letom v celoti ukinja šolski avtobus. Okrog 80 vozačev se bo v šolo vozilo z redno avtobusno linijo. Ta odločitev je številne starše šokirala. Glavni razlog za ukinitev šolskega prevoza so vedno večji stroški, ki so na letni ravni bremenili občino v višini 70.000 evrov. Podobne korake izvajajo tudi v MO Ptuj.

Varnostne razmere ob regionalni cesti v Moškanjcih in Gorišnici so alarmantne. Tam so številni pešci in kolesarji, predvsem otroci, vsak dan življenjsko ogroženi. Ker je pločnik samo na desni strani cestišča, v smeri proti Ormožu, so občani z vse bolj poseljene leve strani ceste primorani hoditi po bankinah, se izogibati vozilom in upati, da bodo varno prispeli do svojega cilja. Nekateri raje nepravilno prečkajo cesto, saj prehoda ni, samo da se prebijejo do pločnika, ki je zgolj na eni strani. Posebej nevarno je tovrstno početje za otroke, ki hodijo v šolo.

Vrtičkarji in kmetje se letos borijo z istim sovražnikom oz. kar armado njih – s polži. Sluzasti mišičnjaki uničujejo vse zelenje pred seboj, nekemu kmetu z Dravskega polja so pojedli hektar buč, drugemu s Ptujskega polja pa so »zavojevali« vsaj dva hektarja sončnic. Glavno vprašanje pa je in ostaja, kako jih premagati, kako se jih znebiti.

Lokalno, v ozkih pasovih, se je led z neba letos usipal že vsaj dvakrat in pogled na gola ter polomljena stebla rastlin nikogar ni pustil ravnodušnega. Čeprav nekateri še vedno trdijo, da ni dokazanega učinka o delovanju letalske protitočne obrambe, so si mnogi oddahnili ob informaciji, da sta kmetijsko ministrstvo in Letalski center Maribor vendarle sklenila pogodbo za obrambo Podravja, dela Prekmurja in še nekaterih drugih občin pred zrni toče, ki se pojavljajo v velikosti od graha do oreha in še kaj več.

Zaposleni so si vzeli dan dopusta, kmetje ugasnili traktorje ali postavili grablje v senco, spet drugi ugasnili motorne žage in še z vonjem po bencinu in z ostanki žagovine prišli v Makole. Staro in mlado z vseh koncev občine je povezal boj – boj proti vetrnicam na Plešivcu, delu Boča, le lučaj stran od vodnih zajetij, ki so za občani drugo največje bogastvo občine, je bilo slišati pred občinsko stavbo.

Poletne počitnice so idealen čas za pobeg iz vsakdanjega vrveža in vse več ljudi se odloča za dopustovanje z avtodomom. Ta oblika potovanja ima številne prednosti; od svobode izbire destinacij do udobja in bližine narave. Ne glede na to, ali potujete sami, v dvoje ali z družino, avtodom ponuja raziskovanje sveta na edinstven način. Vsekakor pa je treba avtodom pravočasno rezervirati in se dobro pozanimati o vseh stroških.

Smo na pragu počitnic in mnogi že razmišljajo, kam na oddih, sprostitev in ohladitev. Mnogim je prva misel morje, številnim terme, ki so v Spodnjem Podravju tako rekoč na dosegu roke. Kopališča vabijo s termalnimi in mineralnimi vrelci, animacijsko in spremljevalno ponudbo ter številnimi novostmi.

Letošnji proračun je z rebalansom, torej uskladitvijo prihodkov na tri milijone evrov in odhodkov na 3,4 milijona evrov, postal največji v zgodovini občine. Toda povečanje občinske malhe je slaba tolažba ob pogledu na razloge, ki so botrovali proračunskim spremembam. »Proračun je rekorden, pa še zdaleč ne zadošča potrebam. Večji je zaradi sanacije škode po naravnih nesrečah,« je pojasnil župan Anton Butolen.

Svet zavoda ptujske bolnišnice je med šestimi prijavljenimi kandidati za delovno mesto direktorja izbral Anico Užmah, ki je en mandat že vodila ta zavod. Dvakrat doslej se je sicer zgodilo, da pristojno ministrstvo v zvezi s primernostjo izbranega kandidata za direktorja SB Ptuj ni delilo enakega mnenja s svetom zavoda, zato ni podalo soglasja k imenovanju. Tokrat naj takšnih zadržkov ne bi bilo, spremenjena je tako sestava sveta zavoda kot vodstvo ministrstva.

V zadnjem času imajo v Ivanjkovcih več razlogov za praznovanje, med njimi je gotovo tudi praznovanje 50-letnice tamkajšnjega vrtca.

Vodstvo občine Hajdina – župan, oba podžupana in direktorica občinske uprave – je ob koncu šolskega leta na sprejemu gostilo odličnjake devetega razreda OŠ Hajdina. Župan Stanislav Glažar je trinajstim osnovnošolcem podelil plakete – petice, ki jih bodo otroci imeli za trajen spomin.

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-Cert je lani zabeležil vnovično rast števila kibernetskih prevar. Hekerji so si z različnimi spletnimi goljufijami pridobili za okoli 27,5 milijona evrov, povprečno oškodovanje je znašalo okoli 42.000 evrov. Gorazd Božič, vodja SI-CERTa, in Jasmina Mešić, koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu, sta povedala, da napadalci vedno pogosteje za svoje krinke izrabljajo slovenske storitve in podjetja, ki so slovenskim uporabnikom blizu in tudi vzbujajo več zaupanja.

Junijska seja občinskega sveta v Markovcih je marsikoga nasmejala, predvsem zaradi manjših nerodnosti. Eden izmed svetnikov je zamešal točke dnevnega reda, župan Milan Gabrovec pa je direktorico občinske uprave nehote naslovil z napačnim priimkom. »Tovrstnim pripetljajem se je najbolje nasmejati,« je bil mnenja župan in zadnjo predpočitniško sejo v dobri uri pripeljal do konca.

V Domu krajanov Budina - Brstje je bilo junija nadvse praznično. Domači moški pevski zbor, MoPZ Jezero KD Budina - Brstje, je praznoval 25-letnico delovanja na dan, ko se je leta 1508 rodil oče slovenske besede Primož Trubar. Ob tej priložnosti si je oder delil z žensko klapo Angeluš, s katero jih veže pevsko in siceršnje prijateljstvo. Petje je njen konjiček, povezujeta jih ljubezen do glasbe in druženje. Hrvaško glasbeno dediščino predstavljajo na številnih odrih doma in na tujem. Izvajajo zelo raznolik repertoar, ljudske, starogradske, duhovne in druge pesmi, tudi krajša dela klasične glasbe.

V haloških občinah se večina pobud nanaša na ceste oz. z njimi povezane mulde, jaške. Cesta je za Haložane še vedno svetinja, osnova, temelj. Živi so še namreč spomini na življenje, ko asfalta v Halozah še ni bilo, prav tako ne spluženih cest. Zaradi slabih cestnih povezav so se mnogi odselili v dostopnejše kraje, odšli na delo v tujino. Med njimi je tudi Marko iz Strmca pri Leskovcu, ki ne more razumeti, zakaj so Haložani v letu 2024 še vedno drugorazredni državljani, občani. »Plaz nam cesto ogroža že eno leto, pa občina ni naredila še nič,« pravi. Župan občine Brane Kolednik pa odgovarja, da so na občini tik pred objavo razpisa za izbiro izvajalca ter da bo plaz predvidoma saniran še letos.

Ponudbo za gradnjo nove glavne ceste med Ormožem in Markovci sta oddala dva ponudnika: Pomgrad v partnerstvu z VOC Celje in Cestnim podjetjem Ptuj ter idrijski Kolektor.

V najbolj zahodni haloški občini, v Makolah, je vsaj del občanov na nogah. Razburja jih načrtovana postavitev petih vetrnic na pobočju Plešivca (vse na območju Makol). Investitor je podjetje Stiria invest iz Rogaške Slatine, ki se že šest let trudi za pridobitev dovoljenj v skladu s postopkom državnega prostorskega načrta, podobno kot Dravske elektrarne Maribor za izgradnjo vetrnic v Žetalah, na slemenu Maclja. A v Makolah so investitorji naleteli na oviro – to je Krajinski park Boč-Donačka gora. Sedaj želijo s pomočjo občine doseči spremembo odloka o krajinskem parku, ki bi dovoljeval gradnjo vetrnih elektrarn, čemur pa v civilni iniciativi Odločen ne vetrnim elektrarnam na Boču ostro nasprotujejo. Pravijo, da ni denarja, za katerega bi prodali Boč, zdravje in pitno vodo.