Ptujčana Milana Gabrovca večina pozna kot izdelovalca antičnih lesenih ladij, prav tako pa tudi kot vnetega rekreacijskega kolesarja, ki letno prevozi nekaj tisoč kilometrov. Kolesari pa ne zaradi rekordov, temveč ker uživa na kolesu, pri tem pa opazi marsikaj, kar bi lahko delali drugače in koristili drugim.

Delo na zunanjih gradbiščih je v teh vročih poletnih dneh še posebej naporno in utrujajoče, zato je vsaka podpora v okolju, kjer potekajo investicije, še toliko bolj dobrodošla. Ponavadi je tako, da so izvajalci del bolj trn v peti kot pa dobrodošli, saj motijo naš ustaljeni ritem in trenutno kvaliteto življenja, četudi jo bo določena investicija izboljšala. Ljudje ob trasi investicije pa so tudi bolj ali manj pozorni na to, kako poteka delo, koliko časa traja, ali jo delavci občasno zapuščajo. Za gradbeno ekipo podjetja Glan tim iz Maribora, ki jo vodi Suzana Nedeljko, ki se trudi, da bi čim prej položili optični kabel v delu MO Ptuj, pa imajo same pohvale.

Kot že vrsto let zapored je tudi letos v času šolskih počitnic v drugi polovici julija potekal tabor za mlade planince, ki ga je izvedlo Planinsko društvo Ptuj. Udeležilo se ga je 40 otrok iz osnovnih šol Mestne občine Ptuj in iz šol sosednjih občin. Pravzaprav je to medgeneracijsko planinsko druženje, saj so bili udeleženci tudi srednješolci in odrasli.

Ptuj je dobil nov festival, festival Parzival. Po festivalu mitraizma je to še ena prireditev v hotelu Mitra na Ptuju, ki je v zadnjih letih postal nadvse pomembno kulturno središče, v katerem so med drugim na ogled ostaline V. ptujskega mitreja in drobni arheološki predmeti, občasne razstave ter pogovori o kulturni in drugi dediščini najstarejšega slovenskega mesta.

Benetke so z avgustom prepovedale turistične skupine z več kot 25 ljudmi in uporabo zvočnikov med ogledi. Začetek veljavnosti ukrepa, katerega cilj je omejiti množični turizem, so oblasti sprva napovedale za začetek junija, a so ga nato prestavile za dva meseca.

BD Ranca je letos organiziralo že 31. Rancarijo. Četudi ta ni imela več prazničnega obeležja (kot osrednji in najstarejši športni dogodek ob prazniku MO Ptuj, ki se je z avgusta pomaknil v april), ostaja praznična, saj ohranja tradicijo vožnje s starimi dravskimi čolni. Še vedno pa ima podporo pri mestni oblasti. Ta se je letos še posebej izkazala, tudi zaradi sodelovanja v tekmovalnem delu, kjer sta nastopili kar dve njeni ekipi, mestnih svetnikov in občinske uprave. Imeli pa sta tudi podporo županje MO Ptuj Nuške Gajšek, ki je vsem tekmovalcem zaželela uspešno vožnjo.

Letošnji mednarodni festival Dnevi poezije in vina, eden najuglednejših srednjeevropskih pesniških festivalov, ki povezuje najboljše pesnike sveta in najboljša vina, bo potekal med 19. in 24. avgustom na Ptuju ter v številnih krajih Slovenije, tudi v Avstriji (Potrna) in na Hrvaškem (Varaždin).

Posadka letalske policijske enote je nepogrešljiv člen v sistemu zaščite in reševanja. Poleg osnovnih nalog v policiji se piloti policijskih helikopterjev vključujejo v vrsto reševanj. V zadnjem mesecu so med drugim pomagali pri požaru na Krasu in v Severni Makedoniji. Reševanje v gorah pa je tako ali tako stalnica njihovega dela, zlasti ob koncih tednov. Lani so bili nepogrešljiv člen pri nudenju pomoči prizadetim v poplavah.

Mineva 12 let od izgradnje kulturno-poslovnega centra Majšperk, katerega srčika je kulturna dvorana, ki ji v okolici ni para. Dvorana z okrog 300 sedeži je gostila že številne koncerte, gledališke igre in druge prireditve, a po oceni vodstva občine in domačinov je (bila) premalo izkoriščena. To je le eden izmed razlogov, da se je občina povezala s ptujsko izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti in oblikovala Kulturni mozaik Majšperk – sklop šestih predstav od oktobra do marca.

Mlinarjev križ na Selih je bil postavljen pred 160 leti, to je 40 let pred cerkvijo Sv. družine na Selih, ki je bila posvečena pred 120 leti. Kdo ga je postavil in zakaj, se ne ve, pravi Rozika Murko s Sel. »Skušali smo najti podatke v ptujskih arhivih, v domači kroniki, a žal nikjer nismo našli zapisa o križu, ki je že od leta 1864 simbol vere, upanja in tradicije na našem območju.«

Člani Turistično-kulturnega društva Ivanjkovci z gosti, tudi iz Hrvaške in Avstrije, so se v sredo tradicionalno zbrali pri Marti Gregorc.

Ravnanje po pratiki ali na podlagi izkušenj postaja ob rabi hibridnih semen in spremenjenih vremenskih pogojih vsaj na večjih kmetijah ali kmetijskih gospodarstvih praksa preteklosti. Sedanjost in prihodnost kmetijstva sloni na natančnih analizah zemljine, ki razkrivajo razmerja med makro- in mikroelementi, ki vplivajo na razvoj in rast rastlinja ter tudi na stroške oz. prihranke pri rabi gnojil.

Hrvaški podravski kmetje so konec minulega tedna v Virovitici na severu Hrvaške v znak protesta zaradi nelojalne konkurence oz. privilegiranega položaja uvožene zelenjave na trgu brezplačno delili zelenjavo. Kmetje želijo s protestom ministrstvo za kmetijstvo spodbuditi k dialogu.

Kot smo že poročali, so središki občinarji po naključju odkrili, da v Obrežu pri železniški postaji posedujejo osem hektarjev kmetijskih zemljišč.

V starosti je pogosta osamljenost. Lahko smo sami, ne smemo pa se osamiti, biti brez stikov. Veliko je možnosti za to, da je življenje ne glede na starost osmišljeno. Že dobrih petnajst let, od 12. marca leta 2009, v tej domeni deluje skupina za samopomoč Turniški zvončki.

Po dobrih dvajsetih letih se iz Zavrča poslavlja Tuš. Strah, da bi Zavrčani ostali brez lokalne trgovine, je odveč. Konec oktobra bo namreč v istih prostorih zaživela Sparova franšiza.

Ptuj sicer nima veliko kamnitih skulptur (spomenikov) na zelenicah. Opazno pa je, da tam, kjer so, nekatere vidno propadajo.

Danska naj bi kot prva država uvedla davek emisije ogljikav kmetijstvu, s čimer bi obdavčila predvsem govedorejce, denar od nove takse pa namenila za pogozdovanje, urejanje mokrišč in izvajanje drugih 'zelenih' investicij. »Drugim državam bomo navdih,« so napovedali danski politiki.

Fotovoltaični paneli so zasnovani tako, da prenesejo različne vremenske vplive, tudi točo do velikosti oreha, ki nanje pada pravokotno in s hitrostjo do 83 kilometrov na uro, zatrjujejo proizvajalci oz. dobavitelji. Sredi julija pa so se zrna toče sprijela v uničujoče ledene krogle, pod katerimi je popustilo tudi steklo fotovoltaičnih panelov.

Vprašanje (ne)delovanja zapornic na železniškem prehodu v Mihovcih, o čemer smo nedavno pisali, okoliškim stanovalcem in tistim, ki glavno cesto Ormož–Gorišnica–Ptuj dnevno uporabljajo, ne da miru. »Kaj, če se zgodi nesreča in ugasne življenje? Takrat poti nazaj ni več. Zakaj v Mihovcih niso zgradili podvoza ali nadvoza?« opozarjajo na terenu. Posebej grenko je dejstvo, da je podvoz najprej bil v načrtu, a so ga kasneje črtali.