S. Radej

O tem, da se zdravstvene ustanove po državi soočajo s kadrovskimi stiskami, čivkajo že vrabci na veji. Pomanjkanje zdravnikov je še zlasti pereče v zdravstvenih domovih na podeželju, ki so toliko bolj nezanimivi za mlade zdravnike. Naše zdravstvo, predvsem v občinah ob meji s Hrvaško, je te težave v preteklosti dokaj uspešno reševalo tudi z zaposlovanjem hrvaškega kadra, zlasti tistih, ki so živeli bližje slovenski meji in se jim zaradi bližine zaposlitve ni bilo treba preseliti. Zaradi bližnje meje s Hrvaško je ormoški zdravstveni dom že desetletja delodajalec hrvaškim strokovnjakom, a je teh zadnje obdobje vse manj.

MH

Zanimivi le še za zobozdravnike, ki jih je na Hrvaškem preveč

Kot je povedal v. d. direktorja ZD Ormož Aljaž Čibej, pravega zanimanja hrvaških splošnih zdravnikov in drugih specialistov za zaposlitev pri nas ni več, saj so jim v zadnjem času precej zvišali plače. Te so izenačene oz. na nekaterih področjih celo boljše: »V zadnjem času se jim je status zaposlitve izboljšal, tako da Slovenija ni več tako zanimiva. Še vedno pa smo zanimivi za zobozdravnike, saj ima hrvaški trg na tem področju viške.«

V tem trenutku imajo v ZD Ormož šest zaposlenih iz Hrvaške – od tega štiri zobozdravnice ter po eno čistilko in fizioterapevtko. Nekaj se jih na delovno mesto vsakodnevno vozi preko meje, nekateri pa živijo v Sloveniji.

Slovenija vse manj zanimiva za zdravstveni kader

»Razlogi za zaposlovanje tujih zdravstvenih delavcev v Sloveniji so zelo različni in so predvsem individualno pogojeni. Najpogostejši razlog so velike potrebe po tem kadru, kar je bilo doslej (in deloma še drži) zanimivo za usposobljen zdravstveni kader iz držav bivše Jugoslavije (Hrvaška, Srbija BiH, Makedonija, Črna gora in Kosovo). Zlasti v slednjih tudi ni bilo dovolj zaposlitvenih priložnosti, pa tudi pogoji dela, predvsem pa plačila, niso bili primerljivi s slovenskimi. V zadnjih letih so se razmere precej spremenile. Predvsem na Hrvaškem, pa tudi v Srbiji, Črni gori in BiH so pogoji dela in tudi delno plačila že skorajda primerljivi, zato je zanimanja zdravstvenih strokovnjakov in delavcev s tega območja manj. Seveda so tu še pogoji za zasedbo delovnih mest v zdravstvu (vsaj osnovno znanje slovenskega jezika), možnosti za ureditev prebivanja so se v zadnjih letih v Sloveniji zmanjšale, pa tudi izjemno podražile, hkrati pa je povpraševanje po teh kadrih zelo naraslo tudi v drugih državah EU, kjer ponujajo boljše pogoje in predvsem bolje plačilo kot pri nas. Zlasti to velja za zdravnike specialiste, pa tudi za medicinske sestre na vseh ravneh,« je povedal vodja ptujske območne službe zavoda za zaposlovanje Tomaž Žirovnik.

Več v aktualni izdaji Štajerskega tednika