Komunala Slovenska Bistrica je leto 2024 sklenila s 462.000 evri dobička, skupno pa ustvarila približno 16,7 milijona evrov prihodkov. Po višini prihodkov je najpomembnejši vir služba za ravnanje z odpadki, ki pa je lani ustvarila izgubo v višini 4.000 evrov. Kljub negativnim rezultatom na posameznih segmentih, a skupnem dobičku, kadrovskih dilem na Bistriškem ni, navsezadnje sta direktor in predsednik nadzornega odbora iz vrst SLS (enako bistriški župan). Se pa tudi slovenjebistriška komunala sooča s številnimi inšpekcijskimi nadzori in obiski Komisije za preprečevanje korupcije.

Policisti Policijske postaje Rače so v ponedeljek zvečer ustavljali avtomobil, na katerem ni bilo registrskih tablic. Voznik je vozilo ustavil, nato pa zbežal, a sta ga policista hitro ujela.

Mladi plesni klub Remix je tudi s svojo 6. produkcijo, ki je občinstvo popeljala v čarobno deželo večne glasbe in plesa, Remixlandijo, navdušil.

Jože Muhič iz Zabovcev, ki ga domačini poznajo pod imenom Grajski Joža, je eden tistih ljudi, ki vedno poskrbijo za dobro voljo in veselje. Zaradi gostoljubnosti in prijetnosti je izjemno priljubljen med vsemi generacijami. Na svoji domačiji v Mali vasi je pred dvajsetimi leti uredil zbirko kmečkega orodja in drugih predmetov, ki pričajo o življenju nekoč.

Občina Ormož letos načrtuje okoli 28 milijonov evrov prihodkov, pri čemer računajo na kar 9,5 milijona evrov transfernega denarja. Gre za dobljena nepovratna državna in evropska sredstva. Preverili smo, kako uspešni so in koliko investicijskega denarja jim je dejansko uspelo pridobiti doslej.

Skupina Arriva v Sloveniji posodablja avtobusni vozni park. Prihodnji teden bo na linijah medkrajevnega potniškega prometa začelo voziti prvih 30 od skupno 48 novih visokopodnih avtobusov, od tega 17 v Podravju, tudi na Ptujskem.

Kljub temu da je ormoška občina nedolgo nazaj vložila okoli 900.000 evrov v nadgradnjo Zbirnega centra na Dobravi, močni vetrovi še vedno raznašajo nekatere odpadke.

Karmen Pangos je nova direktorica slovenskega dela Perutnine Ptuj. Svojo 30-letno poslovno kariero je gradila v večjih živilskih podjetjih, nazadnje je bila generalna direktorica Žita. Vodenje podjetja zanjo ne pomeni pozicije moči, ampak ji nalaga odgovornost, je povedala v pogovoru za Štajerski tednik.

Dravske elektrarne Maribor, ki želijo na območju občin Žetale in Rogatec postaviti pet vetrnic, so aprila prvič odprle informacijsko pisarno z namenom domačinom odgovoriti na vprašanja v povezavi s projektom. V Žetalah so v treh terminih zabeležili sedem obiskovalcev, eden izmed njih naj bi bil precej buren.

V Sloveniji je začasno zaprtih deset lekarn. Da bodo zaposlenim lahko zagotovili dopust, so napovedana zaprtja še nekaterih. Tudi v Lekarni Ptuj so na kadrovskem minimumu, rezerv več ni, vsaka dolgotrajna bolniška odsotnost bi sistem dela resno načela.

Elektro Maribor nadaljuje svojo dolgoletno tradicijo podpore lokalnim humanitarnim organizacijam. Danes je na Ptuju donacijo predal Območnemu združenju Rdečega križa Ptuj in Dekanijski Karitas Ptuj, vsakemu po 2.000 evrov.

V prvi otroški knjigi Laure Mohorko Kumer oživijo zobni črvički. Zgodba je nastala povsem spontano – med pripovedovanjem pravljic svoji hčerki Leni, ki ni bila najbolj navdušena nad umivanjem zob. Ker ima Laura tudi zaradi svojega učiteljskega poklica pripovedovalsko žilico, si je izmislila zgodbo, s katero je želela hčerko spodbuditi k redni zobni higieni. Zapisala jo je in za nekaj časa pospravila v predal, zdaj pa je končno oživela v obliki knjige z naslovom Črvičja zabava.

Poletje ni samo čas veselic, najrazličnejših zabav, to je tudi čas festivalov. S takšnimi ali drugačnimi festivalskimi vsebinami se lahko pohvalijo številna slovenska mesta in kraji, saj se v zadnjem času rojevajo kot gobe po dežju. Trdno v rokah pa nosijo tradicijo narodno-zabavni festivali. Najstarejši med njimi je ptujski, ki je svojo pot začel leta 1969, ko je Ptuj slavil 1900. obletnico prve omembe v pisnih virih. Kmalu so mu sledili tudi drugi, nekateri med njimi so že usahnili. Še vedno pa vztrajajo ptujski, ki ima letos že 56 let, sledi mu zamejski Števerjan, ki bo letos gostil 53. festival, na Vurbergu pa bodo izvedli 32. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije.

V slavnostni dvorani ptujskega gradu so danes predstavniki podjetja Styria Arhitektura in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar natančneje predstavili potek celovite prenove ptujske grajske žitnice, katerega vrednost znaša osem milijonov evrov.

Lani je umrlo 21.506 prebivalcev Slovenije oz. 0,2 odstotka manj kot leto prej. Umrli moški so bili stari povprečno 75,7 leta, umrle ženske pa 82,7 leta.

Kako porabiti in kaj narediti s čebulo ali česnom, ki zaradi oblike oz. videza ne sodi v prvi kakovostni razred, se je vprašala Sandra Čeh s kmetije Čeh iz Podvincev. Odločila se je za predelavo česna in čebule. "Sedaj je takšno povpraševanje po suhi in mleti čebuli, mletem česnu, da predelujem celo prvi kakovostni razred," je dejala s širokim nasmehom na tržnici Dobrot slovenskih kmetij.

Zgodovinsko mesto Ptuj je ob vseh poletnih festivalih, ki napolnijo ulice in trge, edinstveno še v enem pogledu – na prosto se preselijo tudi kino projekcije. Sredi julija bo poletni kino na mestni tržnici, avgusta pa Kino brez stropa, serija projekcij filmov na prostem.

V zadnjih 25 letih smo beležili kar sedem suš, ki so Slovenijo prizadele v razsežnosti naravne nesreče, ob tem se pojavljajo na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti ni bilo težav. Na Ptujskem polju je bilo letos pomanjkanje padavin zaznati že decembra, od 20. maja dalje pa omembe vrednih padavin ni bilo. Peter Pribožič, vodja svetovalne službe na Kmetijskem zavodu Ptuj, je izračunal, da je v prvi polovici leta padlo zgolj 350 litrov dežja na m2, kar pomeni, da primanjkuje vsaj 150 litrov dežja. "Problematično je, da je primanjkljaj dežja ravno v maju in juniju, ko potekata intenzivna rast in razvoj rastlin, žal pa sta tudi 10- in 25-dnevni napovedi praktično brez ali z malo dežja."

Prehoda za pešce pri lekarni in finančnem uradu v Trstenjakovi ulici sta verjetno najbolj frekventna med vsemi v mestu. Na obeh so se že zgodile prometne nesreče z udeležbo pešcev.

Skoraj 42.000 evrov znašajo letni stroški vzdrževanja dvorca Dornava in oranžerije. Objektov, ki pravzaprav ne služijo ničemur, čeprav je bila že pred leti dana obljuba, da bo država upravljanje prenesla na občino in jim tam omogočila izvajanje prireditev. Preverili smo, v kateri fazi so postopki in ali ni za občino prevzem dvorezen meč, ki jim bo prinesel le dodatne stroške.