»Tolčejo mu zvonci okrog pasu, rogata glava kima,« pravi zapis v knjigi Kurent. In res, te dni med haloškimi bregovi in v grapah odmeva zven zvoncev.
Ob glavni cesti v Zabovcih voznike pozdravljajo rusa, pokač, melika, korant in drugi markovski avtohtoni pustni liki. Veliko ljudi se ustavi in fotografira zanimivo pustno dekoracijo. Bojani Plajnšek, ki vsako leto poskrbi za okrasitev domačega dvorišča, to predstavlja veliko veselje in zadovoljstvo. Če z dekoracijo kdaj zamuja, jo sosedje in domačini že sprašujejo, kdaj jo bo postavila.
Bolezen modrikastega jezika pri govedu na območju Zreč je bila v prvi polovici februarja tudi uradno potrjena; posledično je Slovenija izgubila status države, proste te bolezni.
Na območju Podravja so občine v sodelovanju s kmeti v zadnjih letih zgradile okrog 2.500 ha namakalnih sistemov. Zaradi sprememb pri obračunu omrežnine so v t. i. zimskem obdobju na naslove občin prispele tudi za 900 odstotkov višje položnice za električno energijo.
Etnolog in kustos v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož Andrej Brence je kot aktualno zanimivost osvežil informacijo izpred 60 let, ko sta Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in ptujski muzej sprožila obširno akcijo za postavitev osrednjega muzeja slovenskih ljudskih mask v grajski žitnici.
Markovski kulturniki so ponovno glasno izrazili potrebo po namenski kulturni dvorani, ki bi bila prilagojena njihovim dejavnostim. Po njihovem prepričanju rešitev tega problema nikakor ni preureditev večnamenske dvorane v Bukovcih, kar načrtuje občina. Ker s tem sploh niso bili seznanjeni, so na župana Milana Gabrovca naslovili pobudo za sestanek. Na slednjem so jasno povedali, kaj potrebujejo, predstavili pa tudi pomisleke glede prenove bukovske dvorane.
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je vzela pod drobnogled živila tik pred iztekom roka uporabnosti in preverila, ali so cene takrat nižje.
Hajdinski svetniki so na januarski seji med drugim potrdili spremembe Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav in internih črpališč. Na novo so med drugim jasno opredelili, da popolno prijavo za pridobitev občinskega denarja lahko oddajo le tisti, ki imajo plačan komunalni prispevek.
S 1. februarjem je funkcijo direktorice občinske uprave občine Destrnik nastopila Mojca Marovič, ki je bila dolgo časa zaposlena na občini Radenci.
Večina občin Spodnjega Podravja finančno pomaga družinam ob prihodu novega družinskega člana. Med njimi je tudi občina Trnovska vas, ki je enkratni prispevek za novorojenca z letošnjim letom zvišala za 50 evrov.
S toplim pomladnim vremenom bo v prometu iz dneva v dan več kolesarjev. V Spodnjem Podravju imajo kolesarji na voljo 40 kilometrov na novo urejenih kolesarskih poti, ki so jih občine zgradile s pomočjo evropskih sredstev.
V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož nameravajo posodobiti zbirko mask, ki je od leta 2012, ko je bil Ptuj partnersko mesto v projektu Evropska prestolnica kulture, v stavbi nekdanje konjušnice na ptujskem gradu.
Za jutri napovedani Dan kurentovih in korantovih skupin odpade, so se odločili v Javnem zavodu Ptuj in Zvezi društev kurentov.
V Obokani dvorani Stare steklarske so odprli razstavo likovnega pedagoga in umetnika Gregorja Samasturja, ki s svojim slikarskim izrazom že vrsto let bogati ožji in širši kulturni prostor.
Mlade pevke s Ptuja navdušujejo na velikih domačih in mednarodnih pevskih tekmovanjih.
Maturantsko slovo od najstništva je za številne ponudnike gostinskih storitev, plesnih tečajev in organizacij dogodkov predvsem prvovrstna poslovna priložnost, številne družine pa si čedalje težje privoščijo naraščajoče izdatke za tečaje, plese in izlete.
Z letošnjo Obarjado so za dober namen zbrali skoraj 42.000 evrov. Vse obare pa so bile že zaradi dobrega namena zmagovalne, je povedal vodja ocenjevalne komisije Danilo Toplek.
Položaj Ptuja kot pustne prestolnice tega dela Evrope se iz leta v leto utrjuje. Temu pritrjuje sobotna otvoritvena etno povorka, ki je v sončnem in jasnem vremenu v mesto pritegnila številne obiskovalce iz okolice Ptuja in širše.
Visoka šola na Ptuju je predlani začela izvajati redni triletni visokošolski študij bionike v tehniki. Vpisanih je 44 študentov, od tega v prvem letniku 20 rednih in osem izrednih ter v drugem 16 rednih. Tretjega letnika letos nimajo. Vsi študirajo brezplačno, saj je šola izredne študente oprostila plačila šolnine. Predavanja in druge študijske obveznosti se izvajajo v popoldanskem času. V desetletju je na Visoki šoli na Ptuju diplomiralo 22 študentov, povprečno torej dva do trije na leto.
Osnovne šole se v zadnjih letih pogosteje soočajo s težavo spletnega nasilja, ki ga je med otroki in mladostniki izjemno težko odkriti.
