V Moškanjcih do domačega medu kar iz medomata
Ob cesti v Moškanjcih je že od daleč opaziti nekaj rumenega. Spominja na čebelnjak, le da v lesenih panjih niso čebele, temveč kozarci domačega medu. Pred dobrim mesecem dni je domači čebelar Zdravko Roškar nasproti policijske postaje postavil medomat, pri katerem je mogoče kadarkoli kupiti med.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Med našim srečanjem se je pri medomatu ravno ustavil domačin, ki je bil nad novo pridobitvijo navdušen. Roškar mu je svetoval pri izbiri in mu pojasnil, da je med že kristaliziral, s čimer pa ni prav nič narobe, saj je kristalizacija povsem naraven proces. Nakup medu je sicer preprost. Kupec se pripelje, izbere kozarec in na predvidenem mestu pusti denar. Vse temelji na zaupanju. »Za zdaj so ljudje pošteni, težav nimamo,« je povedal Roškar. Nato je nekoliko hudomušno pogledal čez cesto proti policijski postaji in dodal, da morda tudi lokacija nekaj pripomore k temu, da je med na varnem.
Medomat ima obliko klasičnih lesenih panjev. V njem so razporejeni kozarci medu, cene pa so označene na pokrovih. Ker stoji le kakšnih sto metrov od njegovega doma, najmanj enkrat na dan preveri in dopolni zalogo. A prodaja ni bila glavni razlog, da ga je postavil.
Njegova želja je domačinom približati kakovosten domači med in jih spodbuditi, da pri nakupu pogledajo tudi na njegov izvor in kakovost. Opaža namreč, da kupci zaradi nižje cene pogosto posežejo po poceni uvoženem medu, predvsem iz Kitajske. »Želim si, da bi ljudje znali ceniti kakovosten domači med in prepoznati razliko,« je poudaril. Kdor želi še kaj drugega iz čebelnjaka, ga lahko pokliče. Na voljo ima cvetni prah, propolis, vosek in druge čebelje izdelke.
Ob medomatu še knjige in panj brez pikov
Čebele ga spremljajo že vse življenje
Cvetličnega medu letos dovolj
Roškarjeva postojanka ob cesti pa skriva še nekaj posebnosti. Medomat je dopolnil s knjigobežnico, v kateri so predvsem knjige in slikanice o čebelah. Mimoidoči jih lahko vzamejo, preberejo in vrnejo. »Knjige krožijo med ljudmi, kar me zelo veseli. Tudi vračajo jih,« je povedal. Nad knjigobežnico je uredil še tako imenovani virtualni panj. Sestavlja ga sedem satov, na katerih je v naravni velikosti prikazano življenje čebelje družine. Videti je mogoče zalego, pokriti med in čebele, najbolj pozorni pa lahko med njimi poiščejo celo matico.
Prednost takšnega panja je jasna – obiskovalec lahko čebeljo družino spozna od blizu, ne da bi ga pri tem skrbelo zaradi čebeljih pikov. Vse to je Roškar uredil predvsem z mislijo na mlade, saj si želi, da bi jih čim več navdušil za čebelarstvo. V njihovem čebelarskem društvu je velik del članov starih že krepko čez 60 let, mladih, ki bi nadaljevali čebelarsko tradicijo, pa je premalo.
Čebele ga spremljajo že vse življenje
Roškar, sicer po poklicu pediater, je že tretja generacija čebelarjev v družini. »Odkar pomnim, smo imeli doma čebelnjak,« je povedal. Sam čebelari že več kot 40 let in danes skrbi za približno 30 čebeljih družin. Kar dve desetletji je bil tudi mentor čebelarskega krožka v Gorišnici. Iz izkušenj pravi, da otrok za čebele ni težko navdušiti. »Včasih je dovolj že, da jim daš v roke trota, ki ne piči, jim pokažeš matico ali odpreš pogled v notranjost panja,« je dodal.
Na Dominkovi domačiji je izdelal tudi tri tradicionalne panje, pokrite s slamo. Nedaleč od medomata stoji njegov čebelnjak, do katerega vodi drevored medovitih rastlin, ki jih zasaja že vrsto let. Ob tem opozarja, da se pomena čebel pogosto zavemo, šele ko govorimo o medu, čeprav je njihova vloga pri opraševanju še pomembnejša. Čebelarstvo zanj zato ni le hobi. Je način življenja, zaradi katerega je začel naravo opazovati drugače in še bolj ceniti njeno bogastvo.
Čebelarjenje je danes po njegovih besedah sicer zahtevnejše kot nekoč, predvsem zaradi bolezni, zato brez znanja, spremljanja čebeljih družin in ustreznega ukrepanja ne gre. Po več kot štirih desetletjih ga skrivnostni svet čebel še vedno navdušuje. Del tega navdušenja je želel z medomatom, knjigami in virtualnim panjem prenesti tudi na druge, predvsem na najmlajše.
Cvetličnega medu letos dovolj
Letošnja čebelarska sezona je bila po besedah Zdravka Roškarja zelo dobra, vse do poletne suše. Dobro so medile češnje, uspešna je bila tudi lipova in akacijeva paša, manj je kostanjevega medu. »Pravi sortni med je težko pridelati, saj čebelam ne moreš določiti, da bodo šle samo na kostanj,« je pojasnil. Letos ima lipov med tudi nekaj značilnega okusa kostanja. Dobra je bila tudi lanska sezona, kot izjemno pa si je zapomnil leto 2022: »Akacija je takrat tako dobro medila, da mi je zmanjkalo posode za med,« se spominja. Prav velika nihanja med posameznimi sezonami so po njegovem ena od posebnosti čebelarstva. Mlade, ki se ga lotijo predvsem zaradi zaslužka, lahko zato hitro mine začetno navdušenje. »Eno leto je medu veliko, drugo ga ni, potem je spet dobra sezona. Kdor pričakuje samo dobiček, hitro obupa.«
Ob tem ima tudi nekaj nasvetov za kupce. Poudarja, da se kristaliziranega medu ni treba bati. Kristalizacija je naraven proces in ne pomeni, da je z medom kaj narobe. Sam medu ne segreva, saj lahko zaradi previsoke temperature izgublja svoje dragocene lastnosti. Podobno opozarja pri dodajanju medu v čaj – bolje je počakati, da se nekoliko ohladi, in šele nato vanj vmešati med.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.