Vse več predšolskih otrok se boji vode
Že kapljica vode pri nekaterih povzroči paniko .
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Namesto prvih zamahov in skokov v vodo je na plavalnih tečajih vse pogosteje treba začeti pri osnovah – pri tuširanju, polivanju z vodo in špricanju ter prilagajanju na vodo. Vse več predšolskih otrok namreč prihaja na bazen s strahom pred vodo. Že nekaj kapljic na obrazu ali glavi pri marsikom sproži nelagodje ali celo paniko.
Takšen trend opažajo v Plavalni akademiji Kurent, kjer tudi letos v okviru projekta Plavalne zveze Slovenije Razgibajmo življenje v vodi izvajajo 10-urne plavalne tečaje za otroke, stare od štirih do deset let.
Na letošnjih tečajih sodeluje okoli 120 otrok, večina med njimi pa še ne zna plavati, so neprilagojeni na vodo oz. ima le osnovno znanje. Tjaša Ašanin Gole, vodja plavalne šole in profesorica športne vzgoje, opaža, da je največja težava današnjih predšolskih otrok prav strah pred vodo. Kot pravi, se težave pokažejo že pri povsem osnovnih stvareh, kot je tuširanje. Mnogi otroci ne prenesejo, da jim voda steče po glavi ali obrazu, zato prve ure plavalnega tečaja niso namenjene učenju plavalnih tehnik, temveč predvsem postopnemu prilagajanju na vodo.
»Začnemo s škropljenjem, polivanjem in različnimi igrami, da otroci izgubijo strah in začnejo vodi zaupati. Nadaljujemo z vajami prilagajanja na vodo, kot so gledanje pod vodo, pihanje pod vodo, držanje sape, šele nato lahko začnemo z učenjem plavanja,« je pojasnila.
Oba sogovornika opozarjata, da starši pogosto delajo napako, ko otrokom med tuširanjem prekrijejo glavo z brisačo, da jim voda ne bi tekla po obrazu. »S tem otroku pravzaprav onemogočijo, da bi se na vodo navadil. Čim več naj bo škropljenja, polivanja po glavi in igre z vodo. Otroci naj brez skrbi tekajo po dežju, se zmočijo od glave do pet in ob tem uživajo. Takšne izkušnje jim bodo pomagale premagati strah,« sta dodala.
Pretirana uporaba plavalnih pripomočkov
Ob tem opažata tudi vse večji strah staršev, ki se pogosto prenese na otroke. Zato svetujeta, naj odrasli ob morebitnem padcu otroka v vodo ostanejo mirni in se ne odzovejo panično. »Če starši pokažejo strah, otrok dobi občutek, da se je zgodilo nekaj zelo nevarnega. Velikokrat prav odrasli, čeprav nehote, ustvarijo ali še okrepijo otrokov strah pred vodo,« sta poudarila.
Vse pogostejša je tudi pretirana uporaba različnih plavalnih pripomočkov, kot so rokavčki, obroči, jopiči in potapljaške maske. »Ti pripomočki pogosto dajejo občutek varnosti predvsem staršem, ne pa otrokom. Ko staršem povemo, da otrok rokavčkov ne potrebuje, marsikdo kar prebledi. Otrok pa se mora naučiti zaupati sebi, upati izdihniti zrak v vodo in potopiti obraz,« sta poudarila.
Ob tem opozarjata še na pomembno varnostno pravilo. Otroci ne smejo skakati v vodo, če ne poznajo njene globine, prav tako na glavo ne skačemo z masko, temveč zgolj s plavalnimi očali ali brez.
Poleg tega opozarjata še na eno težavo. Nekateri starši zamolčijo, da ima otrok razne zdravstvene težave, vedenjske motnje oz. razvojne posebnosti. »Nič ni narobe, če nam to povedo. Tako lahko otroku prilagodimo pristop, zagotovimo več nadzora in predvsem poskrbimo za varnost. V vodi ni prostora za ugibanje.«
Otrok je plavalec takrat, ko zmore preplavati 50 metrov
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
