ČG

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Presenečenje je toliko večje, ker gre za redko vrsto Tibia dentata, kraj najdbe na Dravskem polju pa je za strokovnjake nepričakovan.

Ota je nenavadno »školjko« našla povsem po naključju in jo prinesla mami. Ta ji sprva ni namenila posebne pozornosti. Položila jo je v posodo z vodo, da bi z nje očistili zemljo, saj je sklepala, da gre za eno od običajnih školjk ali polžjih hišic, ki jih deklici radi prinašata z dopustov. Toda Ota je vztrajala. Poznala je svoje školjke in takoj opazila, da je ta drugačna. Družina si je najdbo nato vendarle podrobneje ogledala.

Tetina pripomba, da bi lahko šlo celo za fosil, se je sprva vsem zdela skoraj neverjetna. Družina namreč na tem območju živi že več kot 60 let, pa doslej nihče ni naletel na kaj podobnega. Prav zato je bila misel, da bi se tik ob njihovem domu skrival milijone let star fosil, še toliko bolj presenetljiva.

Gospodarstvo

Zlatarska mrzlica zajela tudi Haloze

Od dvoma do velikega presenečenja

Naredili so prve fotografije in najdbo izmerili. V višino meri približno 12 centimetrov, v notranjosti je bila še vedno zemlja, hišica pa je bila presenetljivo dobro ohranjena. Najprej so za pomoč pri ugotavljanju, kaj bi lahko držali v rokah, vprašali umetno inteligenco. Ta je kot eno od možnosti navedla fosil, vendar družina temu ni pripisovala večje teže. Razmišljali so celo, ali gre morda za kakšen predmet iz umetne mase. Ker jih je vseeno zanimalo, kaj so pravzaprav našli, so fotografije in podatke o najdbi poslali še Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. Kot pravijo, jim je bilo sprva nekoliko nerodno strokovnjake spraševati, ali bi njihova nenavadna najdba res lahko bila fosil. Odgovor paleontologa pa jih je povsem presenetil.

ČG

· 950 milijonov evrov vredno bogastvo

V produ Dravskega polja bi lahko bilo do 17 ton zlata

Takšni fosili so dokaj redki

»Glede na slike bi rekel, da gre za fosilni ostanek hišice polža vrste Tibia dentata,« je pojasnil mag. Matija Križnar, paleontolog in vodja Kustodiata za geologijo Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Gre za vrsto, ki je pri nas živela razmeroma kratek čas v srednjem miocenu, pred približno 15 milijoni let. »Njegove ostanke so našli tudi v okolici Šentjerneja na Dolenjskem. So pa ti fosili dokaj redki, predvsem tako dobro ohranjene hišice,« je dodal Križnar.

Slovenija

Bi lahko cerkveni »da« v prihodnje veljal tudi pred državo?

Kako zanimiva je Otina najdba, pokaže znanstveni članek paleontologov Vasje Mikuža in Aleša Šostra o redkih miocenskih polžih iz okolice Šentjerneja. Avtorja ugotavljata, da je bila doslej Tibia dentata pri nas najdena samo v Gorenjem Vrhpolju pri Šentjerneju. To nahajališče je še posebej pomembno, saj je edino znano v Sloveniji in Centralni Paratetidi, kjer so v istih miocenskih kamninah našli Tibia dentata skupaj z vrsto Pereiraea gervaisi. Med najlepšimi opisanimi primerki je kar 12 centimetrov visoka in 3,9 centimetra široka hišica. Starejša raziskava z istega območja dokumentira tudi večje primerke. Dobro ohranjene hišice obeh vrst so zelo redke.

Kronika

Tri mlade ribiče na Dravi je ujela visoka voda: avto je zalilo

Fosilne hišice pripovedujejo tudi o tem, kaj se je tem polžem dogajalo pred milijoni let. Raziskovalca sta opazila, da imajo vse najdene tibije na podoben način poškodovan oz. odlomljen zunanji del hišice. Podobne poškodbe se pojavljajo tudi pri drugih polžih. Najverjetnejši krivci so bili plenilski raki, ki so lomili hišice, da bi prišli do živali v njih. Številni primerki so tudi brez starejših zavojev, torej imajo odlomljene vrhove. Raziskava kaže tudi, da Tibia dentata ni bila zgolj slovenska posebnost. V srednjem miocenu je bila razširjena po precej širšem območju Evrope; njene ostanke so našli v Avstriji, Italiji, Portugalski, Trasilvaniji, Madžarski in na Poljskem.