Ravne strehe: sodobna moda ali grožnja krajini
Marsikatera občina v Spodnjem Podravju se v zadnjih letih srečuje s pritiski posameznikov, ki želijo graditi hiše z ravnimi strehami.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Takšna arhitekturna zasnova je postala zelo moderna in priljubljena, vendar se mnogi ob tem morda ne zavedajo, da lahko tovrstni objekti porušijo značilno podobo naselij. Poleg tega takšne odločitve zmanjšajo možnosti za razvoj turizma.
Dejan Zorec, občinski urbanist iz Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, opozarja, da bi se morali vsi skupaj veliko bolj zavedati pomena tradicionalne arhitekture. Varovanje stavbne dediščine bi moralo biti po njegovih besedah vrednota tudi takrat, ko objekti niso formalno zaščiteni. Poleg tega gre za spoštovanje tradicije in kulturne dediščine. V preteklih letih so številni lastniki podrli stare domačije, zemljišča prodali ali pa na njihovem mestu zgradili nove objekte.
Toskana in Provansa s tradicionalno arhitekturo
Tudi uspešna turistična območja tako v Sloveniji kot tujini skrbno varujejo svojo tradicionalno arhitekturo. »Verjetno se nihče ne bi vozil v Toskano ali Provanso, če bi tam videl le naselja nekih sodobnih objektov,« je ponazoril.
V Sloveniji imamo po njegovih besedah dobre primere ohranjanja značilne gradnje, denimo na Gorenjskem, Krasu in v Goriških brdih. Občine v Spodnjem Podravju se sicer večinoma trudijo ohranjati tradicionalne arhitekturne značilnosti podeželja, vendar je vse več območij, kjer je dovoljena gradnja sodobnih objektov z ravnimi strehami. Zakon sicer določa, da je treba ohranjati prepoznavnost naselij, vendar je očitno zapisan preohlapno. Pogosto se namreč zgodi, da občina na določenem območju dopusti ravne strehe, s čimer ni nič narobe, nato pa se takšna praksa postopoma razširi tudi na druga območja, kjer to ni bilo predvideno.
»Z vnašanjem moderne arhitekture postajajo naselja vse bolj podobna drug drugemu, kot nekakšna predmestja. S tem postajajo tudi vse manj turistično zanimiva,« opozarja Zorec. Če bodo občine v Halozah in Slovenskih goricah vse pogosteje dopuščale gradnjo sodobnih objektov, se bodo možnosti za razvoj turizma po njegovem prepričanju zmanjšale, saj bo pokrajina izgubila svojo prepoznavnost.
Bi investitorji ob prepovedi gradili kje drugje?
Več v sredo, v novi izdaji Štajerskega tednika
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
