Družina iz okolice Ptuja končno doma: »Ko ne veš, kdaj bo priletela raketa«
»Solze sreče in veselje, da smo doma,« je trenutek ob prihodu na letališče Brnik opisala P. M. H. iz okolice Ptuja. Njihovo letalo je iz Dubaja poletelo včeraj zvečer.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Po besedah sogovornice je bilo najtežje čakanje in negotovost, saj so bile informacije zelo skope. Tudi slovenske ambasade v Abu Dabiju niso mogli priklicati, saj je bila telefonska linija ves čas zasedena ali pa se nihče ni oglasil. Poskušali so vzpostaviti stik tudi preko elektronske pošte, vendar so na odgovor čakali skoraj 24 ur.
Razmere so bile, kot pravi, precej kaotične. Najhuje je bilo prvi dan, v soboto, ko so med potjo na letališče prejeli informacijo, da je njihov let iz Abu Dabija proti Sloveniji odpovedan. Kmalu zatem so na telefone dobili opozorila o možnosti raketiranja in poziv, naj se umaknejo na varno. Takrat jih je bilo vse zelo strah, še posebej zaradi majhnih otrok.
V Abu Dabiju so rezervirali hotel in se tam nastanili. Nočitev z zajtrkom je bilo mogoče dobiti že za 80 do 100 evrov za celo družino, šlo je za cenovno ugodne hotele. Strah pa je zaradi novih opozoril, ki so prihajala na telefone, naraščal.
»Najhuje je, ko ne veš, ali bo nad mesto priletela kakšna raketa ali ne. Ko smo nekako ugotovili, da imajo Združeni arabski emirati res dobro zračno obrambo, smo bili vsaj malo pomirjeni,« je povedala.
Ker so potovali v lastni režiji, so bili bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Takoj so rezervirali tudi naslednji prvi možni let, ki je bil predviden za 8. marec, vendar so ga pozneje prestavili na 15. marec. Tudi cene letalskih vozovnic so vmes močno narasle, za nekatere je bilo treba odšteti več tisoč evrov, pa še to ni zagotavljalo, da bo letalo sploh vzletelo, saj so se odpovedi vrstile ena za drugo.
Z drugimi Slovenci, ki so prav tako ostali ujeti, so komunicirali preko spletne aplikacije WhatsApp. V naslednjih dneh so večkrat zamenjali hotel in se odpravili proti Dubaju, saj so od tam potekale reševalne akcije. Večino dni so preživeli v hotelski sobi in čakali na klic slovenske ambasade glede morebitnega odhoda domov.
»Nekako smo se že pomirili glede raket, potem pa smo bili ves čas v stresu, ali bodo naša imena na seznamih reševalnih letal. Na prvem letu nas ni bilo, tudi na drugem in tretjem ne, zato smo bili res obupani. Včeraj, nekaj čez šesto uro zvečer, pa smo prejeli klic, da moramo biti v uri in pol na letališču v Dubaju.«
Takoj so se odpravili na pot in komaj pravočasno prispeli na letališče. Tam je po njenih besedah vladal pravi kaos. »Organizacija je bila katastrofalna. Sploh nismo vedeli, koga naj poiščemo in kam naj gremo.« Na srečo so se uspeli pravočasno vkrcati na letalo, ki je proti Sloveniji poletelo okoli 23. ure.
Na letalu so dobili topel obrok, vodo in sok. »Za nas je bilo od tu naprej res dobro poskrbljeno. Let je bil miren. Ustavili smo se v Egiptu zaradi goriva, nato pa v zgodnjih jutranjih urah prispeli v Slovenijo.«
Sogovornica je ob tem poudarila, da so izjemno hvaležni državi, ki je organizirala brezplačne polete domov. »V nasprotnem primeru bi se verjetno zelo težko vrnili, saj so bili komercialni leti odpovedani ali pa že povsem zasedeni.«
Zaradi izrednih razmer, zaradi katerih so ostali ujeti v Dubaju, se niso mogli pravočasno vrniti na delo. Mož je lahko del svojih obveznosti opravil na daljavo, sama pa te možnosti ni imela. Tudi otroci so štiri dni manjkali v šoli, vendar se bodo že jutri vrnili v šolske klopi. Delodajalci so bili ob tem razumevajoči. Vse dodatne stroške, ki so jih imeli s prehrano in nastanitvijo, so plačali sami. Upajo sicer na morebitno povrnitev stroškov od letalske družbe.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
