J. Kljajič

Devet nesreč se je končalo tragično, vsaj 14 poškodb pa je bilo težjih.

 Slovenija sodi v sam vrh v Evropi po gozdnatosti ozemlja. Glavnina gozdov, to je 77 %, je v zasebni lasti, 20 % gozdov je v lasti države, ostalo v lasti občin. Posledično je za slovenske gozdove značilna velika razdrobljenost gozdnih posesti. Povprečna velikost gozda je okrog 3,2 ha, lastnikov gozdov pa je kar 409.000, kar pomeni, da je skorajda vsak peti državljan tudi lastnik gozda. Takšna velika razdrobljenost, število lastnikov in solastnikov gozdov otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih, menijo v Zavodu za gozdove (ZGS).

Promet

Cesta na Ptuju po petkovem snegu prerešetana kot švicarski sir

 Večina smrtno ponesrečenih ni bila usposobljenih

 Ravno strokovnost ter usposobljenost sta ključni za varno delo v gozdu. Človeški dejavnik je namreč najpogostejši vzrok nezgod. Nepravilni postopki pri delu botrujejo več kot polovici nesreč, nepazljivost pa dobri tretjini.

Zato v ZGS svetujejo: »Tistim, ki niso vešči dela v gozdovih in niso ustrezno opremljeni, delo v gozdu odsvetujemo. Če pa se že odločijo, da bodo v gozdu postorili nekatera dela, svetujemo, naj to delo opravijo s treznim premislekom, ali so za tako delo dovolj usposobljeni in opremljeni. Večina lastnikov gozdov, ki so se smrtno ponesrečili, ni imela nobene gozdarske izobrazbe ali se niso udeležili izobraževanj.«

Kmetijstvo

Kmet Klemenčič: »Zakaj imamo kmetje tako velike stroje? Le zakaj?!«

Izobraženost oz. ustrezna usposobljenost za delo v gozdu namreč nista zahtevana. Lastniki gozdov niso registrirani izvajalci gozdarskih dejavnosti, zato jim ni treba izpolnjevati pogojev glede strokovne usposobljenosti niti usposobljenosti po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Kljub temu v ZGS priporočajo, da neusposobljeni lastniki gozdov gozdarskih opravil ne izvajajo.