Veliko odzivov je sprožil pred kratkim objavljen zapis o povečanju tovornega prometa, predvsem težkih tovornjakov, ki na večjem delu regionalne ceste od Ptuja proti Lenartu ne smejo voziti.
Pred dnevi so na Ormoški cesti na Ptuju slovesno odprli prenovljeno AMZS-jevo poslovalnico, kjer izvajajo tehnične preglede, registracije ter zavarovanja osebnih in tovornih vozil. Na območju Slovenije je v mreži AMZS 25 poslovalnic. Na Ptuju so pričeli poslovati pred enim letom. V tem obdobju so poslovne prostore obnovili in posodobili ter jih namenu slovesno predali minulo sredo.
Preventivne radarske table oz. prikazovalniki hitrosti opozarjajo voznike, ali upoštevajo predpisane omejitve hitrosti. Gre za blag ukrep, ki naj bi bil pri umirjanju prometa izjemno učinkovit. Kljub temu so najvišje hitrosti, ki so jih naprave zabeležile v Spodnjem Podravju, zaskrbljujoče.
Sredi prejšnjega meseca so zamenjali tisti del ograje borlskega mostu, ki je bil lani novembra poškodovan in prebit v prometni nesreči. Kombinacija stare in nove ograje ni ravno estetska, še bolj pereče je vprašanje varnosti.
Danes zjutraj malo pred osmo uro je na cesti ob ribniku v naselju Borovci, občina Markovci, voznica z osebnim vozilom zdrsnila s ceste in trčila v cestno varnostno ograjo.
Sočasno z avtocestnim odsekom Draženci–MMP Gruškovje urejajo tudi vzporedno regionalno cesto, ki bo tekla po dosedanjih cestah – regionalni in lokalnih. No, pravzaprav bo bolj krožila: na kakih desetih kilometrih se bo v krožiščih zavrtela kar devetkrat. Pozanimali smo se zakaj.
Danes zjutraj ob šesti uri so na cesti Ormož–Ptuj v naselju Osluševci, občina Ormož, trčila tri osebna vozila.
Zaledenela cestišča povzročajo težave v cestnem prometu.
Stanje prometa in prometne varnosti na slovenskih cestah je zaskrbljujoče. V zadnjih dveh letih je v prometnih nesrečah življenje izgubilo 250 oseb, kar je več od povprečja Evropske unije. O katastrofalnem stanju priča tudi podatek, da se je v zadnjem triletju hudo telesno poškodovalo 2589 ljudi, kar pomeni 430 oseb več od izraženega cilja Obdobnega načrta Vlade RS.
Direkcija za infrastrukturo je po desetih letih, odkar je občina podala pobudo za ureditev ceste, pristopila k projektu gradnje krožišča v kraju Pečke v občini Makole. Vrednost investicije znaša 1,6 milijona evrov, gradbena dela naj bi začeli prihodnje leto.
Na regionalni cesti od Ptuja proti Lenartu se je ponovno povečala gostota tovornega prometa. Več naj bi bilo tudi težkih tovornjakov, pa čeprav ti na večjem delu omenjene ceste ne smejo voziti.
Včeraj, 24. januarja, se je na prehodu za pešce v Slovenski Bistrici pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 24-letnik.
Druga faza izdelave Celostne prometne strategije MO Ptuj se zaključuje , maja naj bi bila dokončana in potrjena tudi v mestnem svetu. Kakšna bo, je zelo pomembno, tudi zaradi morebitnega zapiranja mestnega jedra za promet.
Na območju ptujskega vodovodnega sistema, ki zajema 19 občin, je 2.810 hidrantov, od tega je 707 podzemnih in 2.103 nadzemni. Vodstvo Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, ki je upravljavec vodooskrbenag sistema, je župane občin že nekajkrat opozorilo na pomanjkljivosti, ki so evidentirane v sistemu hidrantne mreže.
Približno 200 občanov in občank Slovenske Bistrice je v anketi o ureditvi prometa v bistriški občini izpostavilo slab javni potniški promet, primanjkljaj kolesarskih površin, opozorili pa so tudi na težave gibalno oviranih.
Za potrebe umetnega zasneževanje smučišč v Sloveniji so v letu 2015 porabili nekaj več kot 681.000 m³ vode, za kar so državi plačali okoli 45.000 evrov vodne dajatve.
Danes popoldne, nekaj pred tretjo uro, sta na Dornavski cesti na Ptuju trčili osebni vozili.
Zaradi obilnih snežnih padavin so se po 12. uri razmere na cestah na območju PU Maribor izrazito poslabšale. Samo v zadnji so bili policisti zaprošeni za ogled desetih prometnih nesreč, čeprav se jih je dejansko zgodilo še več .
Letos spomladi naj bi na Ptuju začeli obnavljati stari most čez reko Dravo in most čez Studenčnico. Odločitev o izbiri izvajalca del je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) sprejela v začetku minulega tedna. 4,5 milijona evrov vredno javno naročilo je oddala pomurskemu gradbenemu velikanu, podjetju Pomgrad, ki je predložil tudi najnižjo ponudbeno ceno.
